petek, 31. oktober 2008

Kaj si resnično želimo?

Pisala sem že o tem, da se zadnje dni (uspešno) spogledujem z diplomo. Sicer so moji koraki (še) majhni (zbiram in študiram literaturo), a modri vedo, da umetnost ni v tem, da delamo velike korake, temveč v tem, da naredimo (najtežji) prvi korak in vsakega naslednjega, ki sledi.

"Če najpočasnješi vidi svoj cilj ga bo dosegel hitreje kot najhitrejši, ki brezglavo bega."

Sem že skrenila s poti. Hotela sem povedati, da me je trenutno čtivo povsem posrkalo vase. Ugotavljam, da sem pogrešala študijsko literaturo. Ugotavljam, da sem pogrešala učenje oz. spoznavanje nečesa novega. Predvsem pa... Ugotavljam, da so odgovori vedno na dlani, če le znamo postaviti (pravilno) vprašanje in... prisluhniti.

Ugotavljam, da se skripta Pomen jasne vizije, poslanstva in organizacijskih vrednot za podjetje bere kot knjiga za osebno rast ali kakšno drugo motivacijsko čtivo. In ne samo zaradi znanih rekov še bolj znanih ljudi (govorcev, managerjev, duhovnih voditeljev, izumiteljev idr.).

Kdaj je čas za razmišljanje o vrednotah, poslanstvu, viziji v podjetju?
  • ko želi podjetje zvišati uspešnost, kakovost in učinkovitost
  • ko želi podjetje izboljšati rezultate
  • ko želi podjetje razvijati se
  • ko želi podjetje bolje razumeti sebe in dogajanje okoli sebe
  • ko želi podjetje inovacije in spremembe
  • ko želi podjetje skrbeti za odnose s potrošniki, strankami in drugimi pomembnimi skupinami
  • ko želi podjetje skrbeti za počutje zaposlenih, njihovo zvestobo, osebno in strokovno rast
  • ko želi podjetje izboljšati svoje zmožnosti za upravljanje s spremembami
  • ko želi podjetje energično in motivirano delo
  • ko želi podjetje širiti svoje meje in obzorja
  • ko želi podjetje biti neodvisno
  • ko želi podjetje razumeti, kako se njegovo delovanje povezuje z delovanjem drugih v okolju
Prav vsako izmed zgornjih vprašanj lahko preoblikujemo in se vprašamo:
  • kako zvišati svojo uspešnost, kakokovost in učinkovitost? Si to (resnično) želimo?
  • kako izboljšati svoje rezultate? Si to (resnično) želimo?
  • kako se (tudi v bodoče) razvijati? Si to (resnično) želimo?
  • kako bolje razumeti sebe in dogajanje znotraj sebe? Si to (resnično) želimo?
  • kako do inovacij in sprememb v našem življenju? Si to (resnično) želimo?
  • kako skrbeti za odnose s partnerjem, družino, prijatelji in drugimi za nas pomembnimi ljudmi? Si to (resnično) želimo?
  • kako izboljšati svoje zmožnosti za upravljanje s spremembami? Si to (resnično) želimo?
  • kako najti energično in motivirano delo? Si to (resnično) želimo?
  • kako širiti svoje meje in obzorja? Si to (resnično) želimo?
  • kako biti neodvisen/a? Si to (resnično) želimo?
  • kako razumeti, kako se naše delovanje povezuje z delovanjem drugih v okolju? Si ti (resnično) želimo?

Naše osebne vizije temeljijo na naših notranjih predstavah o tem, kako razumemo svoj smisel. So podobe želelne osebne prihodnosti, kakršno želimo ustvariti, doseči. Odgovarjajo na vprašanja: "Kaj si resnično želimo?" Naše osebne vizije so nekakšen notranji kompas, ki nas vodi skozi življenje. Bolj kot so jasne, močnejše so. Globlje kot so zasidrane v nas, bolj zanesljivo vas vodijo, tudi takrat, ko drugi kažipoti odpovejo.

Vizije so izdelek našega uma."Smo kar mislimo. Vse kar smo izhaja iz naših misli. Z našimi mislimi ustvarjamo svet." Čeprav nas vizija usmeri v prihodnost, je vedno izkušnja sedanjosti. "Smo kar smo in kjer smo, ker smo si nekoč to predstavljali." Njena moč temelji na napetosti, ki nastane zaradi primerjave med predstavo o želeni prihodnosti in današnjo realnostjo. Ta ustvarjalna napetost je sila, ki vizijo spravi v tek, jo udejanji. Namreč naravna značilnost vsakega stanja napetosti je težnja po razbremenitvi, torej, po uresničitvi naše vizije. Vendar moramo razumeti kolikšna je naša optimalna sprejemljiva napetost, premajhna vrzel nas ne motivira, prevelika pa demotivira. "Morate imeti cilje, ki so skoraj izven vašega dometa. Če si zastavite cilj, ki je uresničljiv brez velikega naprezanja, obtičite daleč pod svojim resničnim darom in možnostmi." Ustvarjalno napetost si lahko predstavljamo kot raztegnjeno elastiko. Če jo ne raztegnemo, je isto kot bi uporabili vrv (naša vizija nas ne motivira), če jo raztegnemo preveč pa poči (naša vizija nas demotivira).

Če se (podjetje) ne poznamo (pozna) dovolj dobro, preprosto ne moremo (more) izkoristiti svojih (svoje) potencialov (potenciale) in priložnosti. Če o vrednotah, poslanstvu in viziji (podjetje) ne (razmišlja) razmišljamo (samo) sami, (mu) nam jih začnejo narekovati drugi.

"Ljudje vedno krivijo okoliščine za to, kar so. Ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki jim uspeva v tem svetu so tisti, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, ki jih želijo, in jih, če jih ne morejo najti, naredijo."

"Dosežete lahko dobesedno vsak cilj, ki si ga zastavite, če je le cilj dovolj jasen in ste dovolj vstrajni."

"Začnite s podobo cilja, kot da bi ga že dosegli, in se vrnite postopoma nazaj v sedanjost. Predstavljajte si korake, ki bi vas popeljali od tam, kjer se nahajte do tja, kamor bi radi prišli."

"Ne gre za velikanski korak. Gre za veliko drobnih korakov. " (in prvi je najtežji)

"Sposobnosti določajo, kaj zmorete narediti. Motivacija določa, kaj lahko naredite. Odločenost določa, kako dobro boste to naredili."

"Narava je dala ljudem dva konca - enega za sedenje in drugega za razmišljanje. Vse odtlej je človekov uspeh ali neuspeh odvisne od tega, katerega bolj uporablja."

"Ne moremo postati, kar si želimo, če ostajamo, kjer smo".

10 komentarjev:

Anita pravi ...

Zanimivo, sama sem pred točno mesecem dni sodelovala pri projektu analiziranja intervjujev (vseh) zaposelenih v našem podjetju, z namenom ugotavljanja skupnih vrednot podjetja. Izredno naporna a zanimiva izkušnja!

Pa še poskus ponovitve izreka (bistvo je pravo):

Uspeh je razlika med tistim kar bi lahko dosegel in tistim kar si dosegli.

K. pravi ...

Uf, tole ja pa v tem trenutku čist prevec abstraktno zame...ampak, me ful veseli, da se tako uspešno poglabljaš v diplomco in da si vsak dan bližje zastavljenemu cilju!

Čeprav...
Pri meni je bil pa ravno prvi korak najlažji! Prav uživala sem...! :)

kaneli pravi ...

Joj, tudi mene čaka pisanje magisterija... oziroma bi že morala delati na tem. :D Literatura zbrana, branje pa nekoliko stagnira. :P In ja, je res fajn, ko se stvari premaknejo. Srečno! ;)

Saj res, kaj si študirala?

Izgubljena. pravi ...

Mene očitno čaka še ogromno korakov (težkih in odločilnih), da se bom sploh uspela soppasti s cilji. Pravzaprav še huje - da si jih bom sploh uspela začet postavljat! V mislih imam p'redvsem tiste cilje, za katere si napisala, da ne smejo biti na takojšnjem dosegu roke. :)

Zanimivo branje :).

storyteller pravi ...

Anita, ta "o uspehu" gre na spisek mojih trenutnih afirmacij. Thx!

K., niti najmanj ni abstraktno! ;)
K sreči - moram potrkat na les - sem res 'čist not padla'! :D

Kaneli, veliko sreče tudi tebi! Saj bo - ko bo pravi trenutek - se bo premaknilo. Pri meni je trajalo 2-4 leta. I know, I'm not proud! Moj naziv bo: dipl.organizator turizma (če niso že kaj spremenili ;)).

Vađajna, vsi imamo probleme z zastavljanjem ciljev oz. da usmerimo naša jadra v želeno smer. No, vsaj jst imam. In ja, problem je v ciljih, ki zahtevajo veliko truda in niso uresničljivi v bližnji prihodnosti. Ampak, saj ni nikoli prepozno, tako da... list v roke in postavi si cilje! Živi svoje sanje! :)

K. pravi ...

Ja, sej vem da ni!
Sam zame (trenutno) je...

No, sej bom tale post prebrala še enkrat, čez kakšen teden...takrat mi bo pa verjetno bolj jasno! ;)

storyteller pravi ...

K., kaj pa delaš ti tako pozno pokonci?! ;)

K. pravi ...

Kadar so izredne razmere, kadar me pokonci drži adrenalin...tud jest zdržim čez polnoč! ;)

Kadar se mora ni težko...

Anonimni pravi ...

Tudi jaz sem se veliko naučila od predmeta Strateški management II (EF LJ, dr. Čater). Obravnava osnove strategije; vizija poslanstvo, SWOT, PEST, cilji, strategije...

Super predmet, ki sem ga lahko aplicirala na svoj hobi in malo tudi na življenje, sedaj pa tudi mene čaka mag. naloga.

"Ljudje vedno krivijo okoliščine za to, kar so. Ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki jim uspeva v tem svetu so tisti, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, ki jih želijo, in jih, če jih ne morejo najti, naredijo."
To je še kako res. Sami jih ustvarjamo in ne čakamo, da se nam same zgodijo (če se sploh nam).

LP

storyteller pravi ...

Ana, fascinantno mi je, kako se različni "nivoji" življenja med seboj prepletajo :)

Na žalost ljudje velikokrat krivimo okoliščine/naključja/usodo za to, da smo kjer smo. Ne zavedamo se, da smo tam zaradi lastnih odločitev (ali bolje ne-odločitev). Vendar zavedanje že predstavlja korak k odrešitvi. In ni važno kolikokrat v teh svojih namenih pademo, važno je, da se vedno znova dvignemo in nadaljujemo svojo pot. Srečno!