tag:blogger.com,1999:blog-87370171647522844732024-02-02T17:15:30.817+01:00bedtime storiesstorytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.comBlogger139125tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-15406076222767409152010-07-25T23:35:00.004+02:002010-12-24T10:44:46.835+01:0030<div style="TEXT-ALIGN: center"><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6cJwIrxSFfd8w01F_GTHOn8SWegdFqyro_ONxfjWmi-tDQqRnRg7DAm-ABYUDrQxQCPz-ZKGqJmHXoyjeb2m7Vsv7erY6QWwY2wALtql5VKw15zjG4d9bHxx6jf401VPFPDhUlj8oLoA/s1600/Vse+najboljse+Lidija_fb.jpg"><img id="BLOGGER_PHOTO_ID_5497960789389968690" style="DISPLAY: block; MARGIN: 0px auto 10px; WIDTH: 320px; CURSOR: pointer; HEIGHT: 304px; TEXT-ALIGN: center" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6cJwIrxSFfd8w01F_GTHOn8SWegdFqyro_ONxfjWmi-tDQqRnRg7DAm-ABYUDrQxQCPz-ZKGqJmHXoyjeb2m7Vsv7erY6QWwY2wALtql5VKw15zjG4d9bHxx6jf401VPFPDhUlj8oLoA/s320/Vse+najboljse+Lidija_fb.jpg" border="0" /></a> </div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-82314792905148730242010-03-01T23:55:00.000+01:002010-03-02T00:08:25.262+01:00Poročilo: februar 2010<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhNiYq5RKHYAwKVhBl12IyoLqWnAt9cC_ctc65tW2uV9zH-xmRE0A8jU4i53ey4Q7wOxjF7vmxeN20Ym9iufsZRE3RtjunuTgZHQ7OqH2yn8xM_00LN4ATUxyyo2dfSE4-tT9xxPVyTACM/s1600-h/february_calendar.jpg"><img style="margin: 0pt 10px 10px 0pt; float: left; cursor: pointer; width: 213px; height: 320px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhNiYq5RKHYAwKVhBl12IyoLqWnAt9cC_ctc65tW2uV9zH-xmRE0A8jU4i53ey4Q7wOxjF7vmxeN20Ym9iufsZRE3RtjunuTgZHQ7OqH2yn8xM_00LN4ATUxyyo2dfSE4-tT9xxPVyTACM/s320/february_calendar.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5443790597123425298" border="0" /></a><span style="font-size:85%;">Februar je bil dober mesec. Takoj, na začetku meseca sem si pasla oči na pisanih in svetlečih kostumih v baletni predstavi <a href="http://www.sng-mb.si/opera-balet/bajadera/">Bajadera</a>, ki je gostovala v ljubljanskem <a href="http://www.cd-cc.si/">CD</a>. Na žalost je izlet v Zagreb - ki je bil planiran za prvi vikend v februarju - odpadel <span style="font-size:78%;">(oz. je prestavljen) </span>zaradi slabih vremenskih razmer. Kulturni praznik sem preživela v <a href="http://www.mestnimuzej.si/stran/">Mestnem muzeju Ljubljana</a>, vendar ne na <a href="http://www.picasso-clave.si/?c=1,6">razstavi grafik Picassa</a>. To razstavo in razstavo del <a href="http://www.picasso-clave.si/?c=2,9">Claveja</a> sem si pogledala nekaj dni kasneje. V istem tednu sem imela abonmajsko predstavo v <a href="http://www.mgl.si/">MGL</a>-u. Predpremierno so mi doneli <a href="http://www.mgl.si/p09bobni.html">Bobni v noči</a>. Na nabolj "rdeči" in "sladki" dan v mesecu naj bi si pogledala še predstavo <a href="http://www.mgl.si/p08sugar.html">Sugar - Nekateri so za vroče</a>, ki pa je zaradi bolezni odpadla in je prestavljena na marec. Skupaj s Tabujevci sem odprla <a href="http://www.t-a-b-u.com/index.php?option=com_content&view=article&id=94:razprodan-kino-ika&catid=3:dogodki&Itemid=19">otvoritveni koncert turneje 42 </a>v Kinu Šiška. Kljub namenu, da se v februarju udeležim <span style="font-size:78%;">(express) </span><a href="http://www.btc-city.com/novica.php?ID=5321">tečaja zdrave kuhinje</a>, se to ni uresničilo. Tako se vam ne morem pohvaliti, da znam pripraviti makove cmoke iz sladkega krompirja ter after eight. Zaradi utrujenosti in lenobnosti se nisem našemila v zajklo in se prepustila <a href="http://nejc-foto.blogspot.com/2010/02/1322010-pustni-disco-mutante.html">disco ritmom v Cvetličarni</a>. Bila sem na praznovanju kar treh rojstnih dnevov in na žuru do jutranjih ur, ki se je spontano razvil iz ene pijače. Če bolje pomislim, je bil tudi ta posvečen rojstnemu dnevu, samo na tega nisem bila povabljena direktno s strani slavljenca <span style="font-size:78%;">(ostale so bile slavljenke)</span>. Februarja nisem drsala, sem pa zato malo več plesala in si s tem prislužila še nekaj modric <span style="font-size:78%;">(letošnje poletje zame krila odpadejo) </span>in boleči triceps ter zapestje. Nisem šla ne na dekliščino, ne na poroko oz. poročni obred. <span style="font-style: italic;">Shame on me! </span>Hja, to so tisti "glavni dogodki" februarja 2010, ki so zapisani v moj <a href="http://bedtimestoriestime.blogspot.com/2010/01/ready-steady-go.html">rokovnik</a>, da ne bi utonili v pozabo. <span style="font-weight: bold;">Suma sumarum</span>: februar je bil dober mesec.<br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-82524500188205143332010-02-28T16:59:00.001+01:002010-03-02T00:12:52.026+01:00Vikend rojstnih dnevov<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Vikend, od katerega je ostal le še nedeljski večer, je bil rojstnodnevno obarvan. V petek je praznovala bivša sošolka, s katero sva skupaj <span style="font-style: italic;">gulili</span> klopi na FGG, dokler nisem jaz nekega predprazničnega decemberskega dne ugotovila, da teh klopi ne mislim več <span style="font-style: italic;">guliti</span>. V soboto je praznovala moja nova znanka, s katero sva se spoznali teden dni prej, preko skupne prijateljice. Pravzaprav je njena prijateljica moja znanka, moja prijateljica je njena znanka, najini prijateljici sta pa sodelavki. In onidve sta družno ugotovili, da bi midve znali biti -<span style="font-size:78%;"> v prijateljskem smislu -</span> 'za skupaj'. Če je kdo kdaj dvomil, da ne moreš iti na 'zmenek na slepo' tudi s potencialno bodočo prijateljico <span style="font-size:78%;">(oz. prijateljem, če gre za moškega)</span>, se je pošteno zmotil. Sicer pa verjamem, da je ta del lažje razumljiv ženski populaciji. Nekako dvomim, da bi se moški na tak način med seboj spoznavali. Obema slavljenkama sem naredila unikatna kompleta nakita. Prvi je sestavljen iz uhanov in zapestnice ter je v rdeče-belih odtenkih, drugi je sestavljen iz uhanov in verižice ter je v belo-roza-rjavih odtenkih. Fotodokumentirano ni nič, tako da teh daril <span style="font-style: italic;">made by me</span> ne morem deliti z vami. Lahko pa - in tudi bom - z vami podelim darilo, ki je bilo namenjeno zadnjemu <span style="font-style: italic;">vikendaškemu</span> slavljencu, ki praznuje danes: mojemu očetu. <span style="font-size:100%;"><span style="font-weight: bold;">Višnjevo - marcipanova pogača.</span></span><br /></span></div><br /><div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgAN_pmpchYZ6AYTUPKDibyElqtvz7wt6ASxPpDoJKgw2kJmPXb6PI3zWQ1L4urjCoJoIRe1cVoJGlgFPWCO7q455gnkZo-f5zFAt-A3JE_jpqjZ-OHkHUVJAlxFx99tpR1rbCjI_z8I3Q/s1600-h/o%C4%8Di+RD+009.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 240px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgAN_pmpchYZ6AYTUPKDibyElqtvz7wt6ASxPpDoJKgw2kJmPXb6PI3zWQ1L4urjCoJoIRe1cVoJGlgFPWCO7q455gnkZo-f5zFAt-A3JE_jpqjZ-OHkHUVJAlxFx99tpR1rbCjI_z8I3Q/s320/o%C4%8Di+RD+009.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5443314901814401298" border="0" /></a><span style="font-size:85%;">Za testo potrebujete 250g moke, 1/2 kocke kvasa (20g), 4 žličke sladkorja, 100ml mlačnega mleka, 1 jajce in 1 žlico zmehčanega masla. Za nadev potrebujete 200g surove marcipanove mase, 2 jajci, 200g polnomastne kisle smetane, 1 žlička narobane lupine nepovoskane limone, 2 žlički mandljevega likerja <span style="font-size:78%;">(če želite)</span>, 400g višenj <span style="font-size:78%;">(v tem letnem času pridejo v poštev tiste iz kompota ali zmrznjene)</span>, 2 žlici mandljev v palčkah <span style="font-size:78%;">(jaz sem uporabila madlje v lističih)</span>. Priprava: Moko presejemo v skledo, na sredino naredimo jamico. Vanjo zdrobimo kvas in ga pomešamo z malo mleka, žličko sladkorja in ščepcem moke. Pokrito pustimo na toplem 15 minut vzhajati. Dodamo preostalo mleko in sladkor, jajce in maslo. Najprej s kljuko ročnega mešalnika, potem pa z rokami ugnetemo gladko testo. Gnetemo krepko, da se začnejo delati mehurčki in se testo loči od oboda. Postavimo na toplo in 30-40min počakamo, da dvojno naraste. Za nadev zrežemo marcipan na koščke in ga obdelamo z jajcema, smetano in limonino lupinico. Če želimo, prilijemo še liker. Pekač namastimo. Testo krepko pregnetemo in na pomokani deski razvaljamo v velikost pekača. Položimo v pekač in oblikujemo manjši rob. Vzhaja naj 1omin. Pečico segrejemo na 200°C (ventilatorsko na 180°C) . Višnje operemo, osušimo <span style="font-size:78%;">(jim odstranimo koščice</span>) in jih razdelimo po testu. Prelijevo z marcipanovo mešanico in potresemo z mandlji. Kolač pečemo v pečici spodaj 30min.<br /><br /></span><div style="text-align: center;"><span style="font-size:85%;">p.s. Ne, moj blog ne postaja kuharski blog... tako naslednja objava vsekakor ne bo povezana s hrano!</span><br /></div></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-40172923755559389012010-02-23T23:36:00.002+01:002010-02-28T16:16:11.055+01:00Jabolčni muffini s cimetom<div style="text-align: center;"><span style="font-size:85%;"><span style="font-weight: bold;">Sestavine za 12 muffinov:</span><br /><br />maščoba in moka za model<br />2 veliki jabolki<br />280g moke<br />2 kavni žlički mletega cimeta<br />2 kavni žlički pecilnega praška<br />1/2 kavne žličke sode bikarbone<br />sol<br />1 jajce<br />110g sladkorja<br />80ml olja<br />200g pinjenca<br />1/8 litrov jabolčnega soka<br /><br />~ Jabolčne muffine lahko naredimo še bolj 'zimske', če 80g moke nadomestimo z enako količino mandljev, testu pa primešamo še 50g rozin, ki smo jih poprej namočili rum. ~<br /></span></div><br /><div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhlMCguv7QQd9yREEyr6oQ0hyphenhyphenIWrThKW58kMYLU-iVp_E_p1x3zVFO6PCPUt9OW_HaZTQqAoIcGlCngT9lAih097FPSXIpfRSpkMmYHY6mqu4U8KjGlX_VRHcxZZif6QgAYCp0a0we0dx4/s1600-h/muffini+001.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 240px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhlMCguv7QQd9yREEyr6oQ0hyphenhyphenIWrThKW58kMYLU-iVp_E_p1x3zVFO6PCPUt9OW_HaZTQqAoIcGlCngT9lAih097FPSXIpfRSpkMmYHY6mqu4U8KjGlX_VRHcxZZif6QgAYCp0a0we0dx4/s320/muffini+001.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5441565459197411426" border="0" /></a><span style="font-size:85%;">Danes zvečer se mi je zahotelo nekaj sladkega. In če tvoja shramba ne premoge zaloge 'sladkišev', si si primoran 'dozo sladkorja' speči sam. Te jabolčne muffine s cimetom sem enkrat poprej že pekla. Kar se zelo redko zgodi. Namreč, kar se peke tiče, sem <span style="font-size:78%;">- lahko bi temu tako rekla - </span>v eksperimentalni fazi, tako da vsakič spečem kaj drugega. Seveda si beležim kateri recepti so me še posebej navdušili in si <span style="font-size:78%;">- v prihodnosti -</span> zaslužijo ponovitve. Ti muffini so zelo sočni, vendar so se danes znašli v moji pečici predvsem zato, ker sem bila omejena s sestavinami, ki so mi bile na razpolago. Tako je, če peke ne planiraš v naprej in se peči spraviš ob uri, ko je najbližji sosed že zaprt. Že v prvo sem 80g moke zamenjala z enako količino mletih mandljev, vendar se takrat nisem odločila za v rum namočene rozine. Nekako mi rum ni šel skupaj s cimetom. Tokrat bi morda poskusila z rozinami, pa ni bilo ruma na zalogi. Namesto pinjenca sem obakrat uporabila kislo smetano. S cimetom pa tako ali tako vedno pretiravam. Nekje vmes, med pripravo, sem ugotovila <span style="font-size:78%;">(očitno sem pri hitrem preletavanju recepta to sestavino spregledala)</span>, da nimam jabolčnega soka, tako sem namesto 2 velikih jabolk v zmes zmešala na kocke narezana 4 mala do srednje velika jabolka. Sedaj <span style="font-size:78%;">- ob pisanju tega posta - </span>se mi dozdeva, da sem povsem po pomoti in nezavedno zmanjšala količino sladkorja iz 110g na 80g, kar glede na uro konzumiranja niti ni napačno. Želodec se ne oglaša več, raven sladkorja v krvi se je rahlo zvišala, tako da... lahko noč. Ali pa dober tek!</span><br /></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-39439867955467769242010-02-22T19:03:00.002+01:002010-02-22T19:07:58.802+01:00Totka "meadow"<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Ne morem verjeti, kako dnevi bežijo. Ter - posledično - da šele danes objavljam to prekrasno <span style="font-style: italic;">totko</span>. Mojo <span style="font-style: italic;">totko</span>! Če se sprašujete, ali ste zamudili <a href="http://ajdacveti.blogspot.com/">Ajdin</a> giveaway, naj vas potolažim, da ga niste <span style="font-size:78%;">(slaba tolažba, vem)</span>. Saj mi tokrat sreča ni bila naklonjena pri žrebu, temveč sem si <span style="font-style: italic;">totko</span> "prislužila" s svojim -<span style="font-size:130%;">bolj</span> ali <span style="font-size:78%;">manj </span>rednim - zahajanjem na njen blog. Čeprav - roko na srce - se sprašujem ali sem zaradi tega dejstva sploh zaslužna za tako krasno darilo?! Namreč njen blog je že sam po sebi darilo. Ne moreš, da se ne bi vračal. Zato, vsi tisti, ki jo morda še ne poznate<span style="font-size:78%;"> (in berete)</span> hitro k <a href="http://ajdacveti.blogspot.com/">Ajdi</a> pogledat še ostale <a style="font-style: italic;" href="http://totke-ajdacveti.blogspot.com/">totke</a>!<br /></span></div><br /><div style="text-align: center;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiGbQNeU07vaps6Ay8aAwS5yqY3ATvQGyCbz0bqx6MIaL4H9xillo3bcVc8ZRV0N4QyM8fE2Q8m9JPV1ojbIqu3QMxrDxXDRPLUdRluQiPnKQEkgzygnaxie-HU_gkDqfLgmXI9zaDQToU/s1600-h/meadow_1.jpg"><img style="cursor: pointer; width: 134px; height: 200px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiGbQNeU07vaps6Ay8aAwS5yqY3ATvQGyCbz0bqx6MIaL4H9xillo3bcVc8ZRV0N4QyM8fE2Q8m9JPV1ojbIqu3QMxrDxXDRPLUdRluQiPnKQEkgzygnaxie-HU_gkDqfLgmXI9zaDQToU/s200/meadow_1.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5441123987431240978" border="0" /></a><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjq8KKNlXgAAcoHVQrP3pDDHJeN2_2RK76mUgxVYa96BobrIHAsO3O0k5WMn2af4KGTC8wyUP54EyDVzils5UvP6hGVPQIxNPm3WSnzvb0lIi8ONNhVOwbDobw3VS2iWxSnog0w7O873qI/s1600-h/meadow_2.jpg"><img style="cursor: pointer; width: 134px; height: 200px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjq8KKNlXgAAcoHVQrP3pDDHJeN2_2RK76mUgxVYa96BobrIHAsO3O0k5WMn2af4KGTC8wyUP54EyDVzils5UvP6hGVPQIxNPm3WSnzvb0lIi8ONNhVOwbDobw3VS2iWxSnog0w7O873qI/s200/meadow_2.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5441124227483197026" border="0" /></a><br /></div><div style="text-align: center;"><span style="font-size:78%;">(<a href="http://ajdacveti.blogspot.com/2010/02/totka-meadow.html">vir</a>)</span><br /><br /></div><div style="text-align: center;"><span style=";font-family:georgia;font-size:85%;" >Tebi Ajda še enkrat hvala! </span><br /></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-38017462272231207502010-01-31T21:00:00.004+01:002010-02-01T00:46:54.381+01:00I need... Potrebujem čas.<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidgNK8KMbexpFEiz9UMddEPYmzuHcT3Xkq-w1c2_3SK-ji0H1jdNA292-_kzneBL9Jq15FSWsTBzMaEq8dFF78QP6btZ2JeqlDeXaCIrxba0LVIz7v9MbDEyLpmnCowFAZYoBolDGp7GE/s1600-h/%C4%8Das.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 214px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEidgNK8KMbexpFEiz9UMddEPYmzuHcT3Xkq-w1c2_3SK-ji0H1jdNA292-_kzneBL9Jq15FSWsTBzMaEq8dFF78QP6btZ2JeqlDeXaCIrxba0LVIz7v9MbDEyLpmnCowFAZYoBolDGp7GE/s320/%C4%8Das.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5432995991956470978" border="0" /></a><br /><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;"><span style="font-weight: bold;">I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da si očedim domovanje do zadnjega skritega kotička <span style="font-size:78%;">(odkljukano danes)</span>. Moj domek potrebuje osvežitev. Novo sliko. Morda rožo? <span style="font-weight: bold;">I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas. </span>Da KONČNO pospravim božično novoletno 'okrasje', ki sem ga sicer že odstranila iz njegovega začasnega bivališča, a se je še vedno valjalo na treh različnih koncih. <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da ga pospravim v za to namenjene škatle in na vnovično odpiranje počakam nadaljnih 10 mesecev <span style="font-size:78%;">(odkljukano danes)</span>.<span style="font-weight: bold;"> I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas</span>. Da se lotim kupa, ki čaka na likanje. Včasih je bilo le-to moje najljubše gospodinjsko opravilo. Moj čas sprostitve. Sedaj mi ne predstavlja več tak užitek. Še vedno rada likam, vendar to ni več to. Iz prestola so ga izrinila druga - zdaj meni ljubša - opravila. Zdi se, da bom z leti vse manj likala, saj zdaj npr. brisače ne spadajo več v kategorijo "nujno likanje" <span style="font-size:78%;">(odkljukano danes)</span>. <span style="font-weight: bold;">I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da sem prepustim "lepotnim ritualom". Tako je na stand by-u depiliranje, pedikura, lakiranje nohtov... mogoče bi bil čas, da razmislim kaj naj ukrenem s svojim "naglavnim okrasjem" <span style="font-size:78%;">(odkljukano danes - upam)</span>. <span style="font-weight: bold;">I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da se posvetim svojemu blogu, da ne bodo objave obstajale <span style="font-size:78%;">(in obstale)</span> le v moji glavi. Da se posvetim številnim blogom v zaznamkih. Pri večini sem le tihi opazovalec fotografij, a si lahko predstavljam, da čaka vsaj 200 objav<span style="font-size:78%;"> (odkljukano danes - upam)</span>. <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da razmislim ali naj blogu št. 2 KONČNO vdahnem življenje, ali naj ga z enim klikom odrešim blogerskega životarjenja. <span style="font-weight: bold;">I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da spet kaj spečem, saj sem si vendar obljubila, da <a href="http://bedtimestoriestime.blogspot.com/2010/01/ukroceni-piskoti.html">ukrotim piškote</a>! Se pa že spogledujem s pitami. Receptov, ki si jih želim sprobati, je vsak dan več. Sprašujem se, kdo bo vse to pojedel... In, če bom vse to snedla sama, kako bom izgledala ob koncu leta. <span style="font-weight: bold;">I need... </span><span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da si omislim fotografske urice. Da ovekovečim zimo, zimo belo. Da si pošklocam novo profile picture za na <a href="http://www.facebook.com/">fb</a>. Ta, ki jo imam sedaj, mi namreč že od samega začetka ni preveč všeč. <span style="font-weight: bold;">I need time...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span> Da se bom še v letošnji zimi 'šopirila' v svojem diy pletenem šalu. Pa v diy hlačnih nogavicah. Pa... Kar nekaj diy projektov čaka na svoj<span style="font-style: italic;"> čas</span>. <span style="font-weight: bold;">I need...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas...</span> Da se 'zadekam' v svojo 1,40 posteljo, s pol litre čaja na nočni polički in knjigo v roki. Da bi imela <span style="font-style: italic;">čas</span> za branje več kot le strani in pol. <span style="font-weight: bold;">I need time...</span> <span style="font-style: italic;">Potrebujem čas.</span><br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com10tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-79851287673180026162010-01-24T20:31:00.001+01:002010-01-24T20:33:22.087+01:00Prijateljevanje s posteljo<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Ne zmorem več. Sem povsem brez moči. Strašljivo je, kako ti lahko en zob - ki je pravzaprav le zametek zoba - odvzame vso življenjsko energijo. Počutim se, kot neuporabna <span style="font-style: italic;">cunja</span>. Ja, povdarek je na neuporabna. Kar je še huje, kot <span style="font-size:78%;">(le)</span> <span style="font-style: italic;">cunja</span>. V tem trenutko se mi zdi, da bi takoj zamenjala za to, da bi bila <span style="font-size:78%;">(le)</span> <span style="font-style: italic;">cunja</span>. Začelo se je prejšnjo <span style="font-weight: bold;">soboto</span>, ko sem dan preživela z glavobolom, ki ga ni pregnalo niti čajčkanje, niti izdatno počivanje in spanje. Tudi prijateljeve "alternativne metode zdravljenja" <span style="font-size:78%;">(beri: orehovec z mlekom)</span>, ki so sicer teknile, niso pomagale. Naslednji dan sem ugotovila <span style="font-style: italic;">kam pes taco moli</span> oziroma, da je glavol le najavljal zobobol <span style="font-size:78%;">(smem izbrati prvega?!)</span>. Tako sem v <span style="font-weight: bold;">ponedeljek</span> šla do svojega zobozdravnika, ki mi je med razbolelo dlesen in zob potisnil antibiotični trakec. Zgodba se je ponovila v <span style="font-weight: bold;">torek</span>. V sredo naj bi si sama odstranila trakec in zadeva naj bi bila pozdravljena. Rahlo sem bila skeptična, a recimo, da sem mu zaupala. V <span style="font-weight: bold;">sredo</span> in <span style="font-weight: bold;">četrtek</span> me sicer ni bolelo, vendar sem dlesen/zob <span style="font-style: italic;">čutila</span>, zaradi česa je v meni naraščal nemir. V noči na <span style="font-weight: bold;">petek</span> se je dlesen/zob ponovno razbolela. Ker moj zobozdravnik ob petkih ne dela, sem bila primorana v obisk zdravstvenega doma, kjer so me zelo prijazno in profesionalno sprejeli. Pravzaprav sem bila rahko presenečena. Pozitivno seveda. V <span style="font-weight: bold;">soboto</span> se je zgodba ponovila. Bolečina je zaradi rednega čiščenja, uporabe antibiotičnega trakca, mazanja z curasept gelom ter grgranja in spiranja ustne votline z žajbljom, skoraj povsem popustila. Tako sem se danes - v veri, da je zadnjič - odpravila še k dežurni zobozdravnici na Metelkovo. Ta je v meni obudila mladostniški strah pred zobozdravniki, saj bi se z lahkoto zaposlila v kakšni mesariji. Rano mi je odprla, saj še sedaj, po 8-ih urah rahlo krvavim iz nje. Pri "špikanju" čitno ni prav dosti pazila, kam "cilja", saj mi ranila tudi jezik. Ta je poleg pridobljenega mehurčka nabrekel in zato zdaj, tudi težko požiram. Pravzaprav me boli cela leva stran ustne odprtine. V rani mi "kljuva", kar občutim kot zbadanje iglic v malih možganih. Tako kot ostale dni v preteklem tednu, sem tudi današnje popoldne preživela med rjuhami, saj nimam moči za nič drugega, kot za prehranjevanje <span style="font-size:78%;">(kar je prilagojeno trenutnemu stanju)</span> in spanje. Mika me, da bi jutri ostala doma in bi svoj nos pokazala le pri svojem zobozdravniku, ki se me bo zdaj, zaradi pogostosti mojih obiskov menda zapomnil. Resno se sprašujem, ali je možno zaradi zobobola ostati na bolniški ter ali ti jo predpiše zobozdravnik ali splošni zdravnik?<br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;"><br /></span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjZzfuxw45wpAZbYJHggz8AnIf98ZqP0T3O1pvNiSv2Hkete7JYCa2tpHUKj3I4zm06EYgVGOgTnIZSVWUf2Rg_fJHsN901o5DfetKF4L7ewi0NPYfhrdFteG5YfvmAIj6pc9VJg33CpNM/s1600-h/Bedtime.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 185px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjZzfuxw45wpAZbYJHggz8AnIf98ZqP0T3O1pvNiSv2Hkete7JYCa2tpHUKj3I4zm06EYgVGOgTnIZSVWUf2Rg_fJHsN901o5DfetKF4L7ewi0NPYfhrdFteG5YfvmAIj6pc9VJg33CpNM/s320/Bedtime.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5430377098657152130" border="0" /></a><br /></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com8tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-28648132733843748602010-01-17T19:33:00.002+01:002010-01-17T21:00:31.226+01:00Misija: črna, topla in zadnjica-pokrivajoča<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Pred nekaj dnevi je moja TW črna bunda odšla v <span style="font-style: italic;">večna lovišča</span>. Pet let - morda več - sva bili nerazdružljivi tam nekje od oktobra do aprila. Redko katero drugo zimsko vrhnje oblačilo si je izborilo njeno mesto. Ob posebnih priložnostih in v ne-preveč-mrzlih-dneh sem jo zamenjala s tanjšo bundico krajšega kroja ali s plaščem. Tiste dni, ko se alkohol v termometru spusti precej nizko in, ko zaradi različnih vzgibov preživim na prostem večji del dneva, takrat iz omare potegnem svoj najdražji kos oblačila, športno jakno Lowe alpine 2 v 1. Žal ta ni primerna za odhode v službo, ko spodaj oblečem hlače na rob ali krilo ter čevlje s peto. Alkohol v termometru se žal ne spusti pod 0°C le na dela-proste-dni in <span style="font-style: italic;">v tem grmu tiči zajec</span>. Torej, moji TW črni bundi, ki ima ne vem-kolikokrat-zašite luknje v žepih, katere kovinski deli so tekom let izgubili svojo črno barvo in so zasijali v svojem srebrem sijaju, katere šivi so na dveh koncih že popustili, je pred nekaj dnevi odpovedala še zadrga. To, bi najbrž celo zamenjala, če ne bi ta moja TW črna bunda kazala še ostalih znakov staranja in dotrajanosti. Tako sem ji zaželela naj </span><span style="font-style: italic;font-size:85%;" >počiva v miru</span><span style="font-size:85%;"> in se podala v lov na novo črno bundo.</span><br /></div><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;"><br />Torej <span style="font-size:180%;">- IŠČE SE -</span> bunda <span style="font-weight: bold; color: rgb(0, 0, 0);">črne</span> barve, ki naj bo dovolj topla za ljubljansko zimo, vendar na pogled ne preveč debela, da ne bom izgledala, kot komaj-premikajoči se-<span style="font-style: italic;">stvor</span>, katerega roki <span style="font-style: italic;">bingljata</span> skoraj pravokotno no trup. Naslednja željena lastnost, ki pravzaprav<span style="font-style: italic;"> mutira</span> v pogoj je, da mi pokrije vsaj zadnjico oz. še raje vidim, da mi seže do sredine stegen, sploh-krasno-bi-bilo, če bi se mi ustavila tik nad koleni. Da je <span style="font-style: italic;">estetiki</span> mojega očesa zadoščeno mora biti krilo pokrito z vrhnjim oblačilom: od tu kriterij o dolžini. Sedaj napočijo ne-nepomembne finese. Bunda naj ne bi bila prepasana oz. kot se to rado pripeti pri bundah, z elastiko v pasu. Se mi zdi, da tak model paše le ženskam, ali bolje-rečeno-dekletom, brez oblin v spodnjem delu telesa, s konfekcijsko številko XXS. Ne bi se branila kapuce, ki je lahko snemljiva, vendar nujno<span style="font-size:78%;">(!)</span> brez obrobe iz umetnega krzna<span style="font-size:78%;"> (s pravim jih najbrž niti ne prodajajo, zato tega ne bom posebej podarjala)</span>. Tako, drugih kriterijev za IT bundo nimam<span style="font-size:78%;"> (sem skromna, ne?!)</span>. Ko sem si jo vizualizirala, da jo lahko kupim na razprodajah - po <span style="font-size:78%;">(vsaj) </span>polovični ceni - sem bila sploh z "nakupom" zadovoljna. A le v moji vizualizaciji! Zat</span><span style="font-size:85%;">aknilo se je že pri prvih treh kriterijih. Torej, da bi bila dovolj topla, črne barve in da bi mi pokrila vsaj zadnjico. Karkoli bundi podobnega <span style="font-size:78%;">(torej, da ne gre za jakno iz tkanine) </span>je bilo v dolžini moje usnjene motoristične jakne, ki se konča tam nekje, kjer se začne pas mojih kavbojk. No go! Ko sem preverjala debelino razpoložljivih bund, sem zgrožena ugotavljala, da si ne zaslužijo pridevnik "zimska". No go! Od barv mi je v spominu ostala le smaragdno zelena in barva fuksije. Priznam, všečni barvi, a ne za/na bundo/i. No go! Ne preveč pri volji, sem oko vrgla še na poudbo plaščev, ki so bili vsi po vrsti debeline mojih zimskih hlač, tako da se z estetiko le-teh niti nisem ukvarjala. Sprašujem se, kdaj za vra*a, naj človek kupuje zimska vrhnja oblačila, če ne pozimi?! Tako, sedaj si v roku meseca dni želim pomladi, da bom na dan lahko privlekla suknjič<span style="font-style: italic;"> </span>iz žameta, usnjeno jakno ter <span style="font-style: italic;">nobel punčkasto </span>jakno iz umetnega krzna, ki se zapenja z zavezovanjem pentlje in bo tako mojih vprašanj o tem, <span style="font-style: italic;">kaj obleči čez</span> - konec! I wish!<br /><br /></span><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Kljub neuspešnemu iskanju nove bunde, je moja garderoba bogatejša za nekaj kosov, ki jih sicer ne potrebujem nujno, a so vseeno mojemu <span style="font-style: italic;">očesu</span> <span style="font-weight: bold;">prijetni </span>ter moji <span style="font-style: italic;">denarnici</span> <span style="font-weight: bold;">prijazni</span>. Tisti, ki se na mojem blogu potikate že dlje časa, veste, kako zelo rada nakupujem na razprodajah. Kljub vsem moji "budget fashion" finančnim ukrepom se čudim, da sem pri včerajšnjem "lovu" <span style="font-style: italic;">ulovila</span> tudi spodnje gležnarje in uhane, pri čemer so uhani tisti-ta-dražji kos.<br /></span></div><span style="font-size:85%;"><br /></span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeBju9LYIbBkBX01uwolLoumSNWmXSqp8VsHyoIm_Z7LTTa75AyLSUdGQ5_f0A_4BcMWLjHhMynKsi-GH6sB1AViaN0Cym95puWU6R8xspUHhBmG9qS5a8v098-5PbHreaXAL_y9hRABg/s1600-h/razprodaje+2010+001.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 240px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeBju9LYIbBkBX01uwolLoumSNWmXSqp8VsHyoIm_Z7LTTa75AyLSUdGQ5_f0A_4BcMWLjHhMynKsi-GH6sB1AViaN0Cym95puWU6R8xspUHhBmG9qS5a8v098-5PbHreaXAL_y9hRABg/s320/razprodaje+2010+001.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5427776572393315426" border="0" /></a></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com15tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-24531359795717561412010-01-10T22:29:00.002+01:002010-01-11T09:17:55.849+01:00Ukročeni piškoti<div style="TEXT-ALIGN: justify"><span style="font-size:85%;">Decembra sem se odločila, da začnem peči še kaj drugega kot mafine in - sem in tja - še kako biskvitno pecivo. Glede na to, da pečem vsak vikend sem se mafinov prenajedla, po drugi strani sem si zaželela preizkusiti še v čem drugem. In december se zdi pravšnji mesec za peko piškotov. Moja prva misija so bili <span style="color:#000000;"><span style="FONT-WEIGHT: bold">orehovi polžki z mandlji</span>.</span> <span style="font-size:100%;">Kupila sem 40 dag maslenega listnatega testa, ki sem ga na pomokani delovni površini razvaljala, premazala z maslom ter nanj položila zmes naribanih in grobo sesekljanih orehov (10 dag), rozin (3 dag) pomočenih v rum, cimeta in sladkorja (4 dag). Zvitek sem narezala n</span></span><span style="font-size:85%;"><span style="font-size:100%;">a cca. 2 cm široke rezine, ki sem jih položila na pekač obložen s peki papirjem ter jih pri tem nekoliko sploščila. Na koncu sem jih premazala s stepenim jajcem in jih posula z mandljevimi lističi ter jih pekla 15-20 minut pri 170°C. </span>Opogumljena z uspehom, dvakrat zaporedoma, sem se v tretje lotila zahtevnejšega projekta. Odločila sem se, da spečem piškote za dobrodelni sejem <a href="http://bedtimestoriestime.blogspot.com/2009/12/bozic-za-vse.html">"Božič za vse"</a>. Tako sem se, poleg že zgoraj omenjenih polžkov lotila še <a style="FONT-WEIGHT: bold" href="http://www.kulinarika.net/recept/sladice/Cokoladne_palcke-2418.html"><span style="color:#000000;">čokoladnih palčk</span></a>, ki so bile zelo krhke in najverjetneje pri transportu do Lesc niti ena ni ostala cela; <a style="FONT-WEIGHT: bold" href="http://www.kulinarika.net/recept.asp?ID=10906"><span style="color:#000000;">kakavove razpokane piškote</span></a>, ki sem si jih izbrala zaradi opisa lahke priprave, nisem pa kaj dosti razmišljala, da bodo zaradi 400 g sladkoraja zelo, zelo, zelo sladki; <a style="FONT-WEIGHT: bold" href="http://www.kulinarika.net/recept/sladice/Ingverjevi_piskotki-5591.html"><span style="color:#000000;">ingverjeve piškotke</span></a> za katere lahko rečem, da so mi edini uspeli in <a style="FONT-WEIGHT: bold" href="http://www.kulinarika.net/recept/sladice/Spanski_vetrci_-_pence-8111.html"><span style="color:#000000;">pence (španski vetrci)</span></a>, ki so kljub izdatnemu sušenju od znotraj ostali precej mehki ter so se tako neprijetno lepili za nebo in zobe. Lotila sem se še <span style="FONT-WEIGHT: bold;color:#000000;" >Huzarskih krofkov</span>, ki pa so luč sveta ugledali le kot neuspelo testo, ki je bilo tako zelo drobljivo, da se ga ni dalo razvaljati in je romalo v smeti. Tako sem svojo idejo o ličnih vrečkah s sladko vsebino, ki bi jih dolgobradi stric pustil vsem pridnim p</span><span style="font-size:85%;">od smrečico, opustila. Vendar sem zadnje praznične dni pridno zbirala všečne recepte ter jih pridno prepisovala v svojo kuharsko knjigo... no, na vložne liste, ki jih spravljam v akto z motivi sadja. Nakupila sem moko, sladkor, maslo, jajca... ter danes ponovno zavihala rokave. Sicer me je po peki prvih - <a style="FONT-WEIGHT: bold" href="http://www.mojirecepti.com/recept/disavni-piskoti.html"><span style="color:#000000;">dišavnih piškotov</span></a> ustavilo to, da nisem preverila zalogo peki papirja, ki ga je bilo le za dva pekača, pa vendar... če jih pečeš pri 200°C <span style="font-size:78%;">(kot to piše v recetu)</span>, jih zažgeš! Ker imam s tovrstnimi navodili že slabe izkušnje, sem pekla krajši čas od navedenega ter na polovici časa znižala temperaturo, pa kljub temu ni pomagalo. S spodnje strani so bili... črni. Drugo rundo sem že od začetka pekla na nižji temperaturi in so tako dobili bolj rjavo barvo od njihovih črnih dvojčkov, vendar so precej trdi. Vem, da morajo piškoti "odležati" kak dan, tako čakajo v pločevinasti škatli na drugo pokušino. V jezi sem se po tem lotila čiščenja pečice, ki je po letu dni ponovno zasijala v vsem svojem sijaju brez maščob. Ker je "vidljivost" zdaj veliko boljša, bom najbrž pri prihodnji peki tudi prej opazila kakšon barvo prevzemajo piškoti. Ja, odločila sem se, da se jim ne pustim! <span style="font-size:130%;"><span style="FONT-STYLE: italic">Letos jih ukrotim!</span></span></span><br /><br /></div><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEFgnH5VEzukJrMs3PQn-5NchgbsuFf0V-R1xS4xtWhMSoueXaGdNQFWjoPoXZEi_u5VlFLiZgPAS5rjOJnJRfsCNH4z5MmjCQpFSfbcKJASUz0ecdT3QMwywU9fS6ib8js-nGQ8qWu7g/s1600-h/pi%C5%A1koti+010.jpg"><img id="BLOGGER_PHOTO_ID_5425259143296328386" style="DISPLAY: block; MARGIN: 0px auto 10px; WIDTH: 320px; CURSOR: pointer; HEIGHT: 240px; TEXT-ALIGN: center" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEFgnH5VEzukJrMs3PQn-5NchgbsuFf0V-R1xS4xtWhMSoueXaGdNQFWjoPoXZEi_u5VlFLiZgPAS5rjOJnJRfsCNH4z5MmjCQpFSfbcKJASUz0ecdT3QMwywU9fS6ib8js-nGQ8qWu7g/s320/pi%C5%A1koti+010.jpg" border="0" /></a>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com10tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-61189034113299006802010-01-07T23:27:00.002+01:002010-01-08T08:38:49.191+01:00Ready Steady Go<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1bQC-JC-8t-2QOJA6D-YNkB4SS2bRqdDG65ON5EuvUzlen1sqDbY3kf1qnxQFEJcASBwZfnZzI3aEZs6ALHl4CDH-Rea2FkkKpscXTPE__pDEI6IGDGhSQwidsUbt_p2vyvIkyaA1ep8/s1600-h/planer+003.jpg"><img id="BLOGGER_PHOTO_ID_5424126585546889618" style="DISPLAY: block; MARGIN: 0px auto 10px; WIDTH: 320px; CURSOR: pointer; HEIGHT: 240px; TEXT-ALIGN: center" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj1bQC-JC-8t-2QOJA6D-YNkB4SS2bRqdDG65ON5EuvUzlen1sqDbY3kf1qnxQFEJcASBwZfnZzI3aEZs6ALHl4CDH-Rea2FkkKpscXTPE__pDEI6IGDGhSQwidsUbt_p2vyvIkyaA1ep8/s320/planer+003.jpg" border="0" /></a><br /><div style="TEXT-ALIGN: center"><span style="font-size:85%;">Še nepopisan. </span></div><div style="TEXT-ALIGN: center"><span style="font-size:85%;"><br />Čaka na najine skupne <span style="font-size:130%;"><span style="FONT-WEIGHT: bold">dogodke</span></span> in <span style="font-size:130%;"><span style="FONT-WEIGHT: bold">dogodivščine</span></span>.<span style="FONT-STYLE: italic"> </span></span></div><em><span style="font-size:85%;"></span></em><br /><div align="center"><span style="font-size:85%;">Jaz sem pripravljena.</span></div><div style="TEXT-ALIGN: center"></div><div style="TEXT-ALIGN: center"></div><div style="TEXT-ALIGN: center"><br /><span style="font-size:85%;">Pa vi?<br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-38662060171346560422010-01-05T23:57:00.004+01:002010-01-06T09:54:26.107+01:00Forward novoletnih odločitev<div style="TEXT-ALIGN: justify"><span style="font-size:85%;">Redkokdaj <span style="FONT-STYLE: italic">forwardiram</span> maile. Če že, jih zato, ker menim, da so vredni ogleda, branja, poslušanja. Nikdar jih ne pošiljam naprej zato, ker na koncu piše, da bom drugače imela sedem let nesreče ali kakšna podobna <span style="FONT-STYLE: italic">jajca </span><span style="font-size:78%;">(morda bi se pa vseeno lahko zamislila, joke)</span>. Ta, ki je danes priromal v moj elektronski nabiralnik že <span style="FONT-STYLE: italic">žnj-tič</span>, mi vsakič obrazne mišice razpotegne v <span style="font-size:180%;"><span style="font-size:130%;">velik</span> </span>nasmeh, tudi če je za mano dan, kot je današnji <span style="font-size:78%;">(ki se je v večernih urah prelevil v krasnega)</span>. In zato sem se odločila, da ga delim z vami <span style="font-size:78%;">(ter zato, da ga ne bi že <span style="FONT-STYLE: italic">žnj-tič</span> enim in istim ljudem poslala naprej).</span></span><br /></div><br /><div style="TEXT-ALIGN: justify"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhikMi8SXLT6WsXbGeHpfSAJx6vRitZYpGHDTD5mzrxyXuqIy90xc5F67DLrbAgkPcwT7dqsX7nBob53MsLmP7O8bblpFqZfX9TBKaK3rZhotVFlqNdO86xVLUh_lGwQDHojM-wscFkX2Q/s1600-h/pozitivne+misli.jpg"><img id="BLOGGER_PHOTO_ID_5423393245182939090" style="DISPLAY: block; MARGIN: 0px auto 10px; WIDTH: 320px; CURSOR: pointer; HEIGHT: 256px; TEXT-ALIGN: center" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhikMi8SXLT6WsXbGeHpfSAJx6vRitZYpGHDTD5mzrxyXuqIy90xc5F67DLrbAgkPcwT7dqsX7nBob53MsLmP7O8bblpFqZfX9TBKaK3rZhotVFlqNdO86xVLUh_lGwQDHojM-wscFkX2Q/s320/pozitivne+misli.jpg" border="0" /></a><br /><span style="font-size:100%;">1. <span style="COLOR: rgb(255,153,0)"><span style="FONT-WEIGHT: bold">Odvrzite vse nepomembne številke, tudi nepomembne telefonske številke, leta, težo in višino</span></span>. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;font-size:85%;" >Pred 4 leti, 5 meseci in 20 dnevi sem dan preživela v postelji. Ker sem se žrla zaradi nepomembne številke. Čez 6 mesecev in in 20 dni se ne bom <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">pustila</span> nepomembni številki 30.</span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;">2.<span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(51,255,51)"> <span style="COLOR: rgb(153,102,51)">Obdržite samo vesele prijatelje. Slabovoljni vas samo vlečejo navzdol</span></span> <span style="font-size:85%;"><span style="font-size:78%;">(zapomnite si to, če ste slučajno vi eden izmed teh slabovoljnežev)</span>. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Še naprej bom </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >odganjala</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > svojo slabovoljnost, tudi z vašo pomočjo. Ponavadi se ob takšnih trenutki zaprem vase, saj nočem </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >stresati</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > slabe volje naprej. Vendar vsi vemo, kako poseben je občutek, ko si lahko pred kom tak kot si, ki te sprejema vključno s tvojo slabovoljnostjo. In v novem letu se bom </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >oklepala</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > teh ljudi.</span></span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;">3. <span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(51,102,102)">Učite se</span>. <span style="font-size:85%;">Naučite se več o računalnikih, vrtnarstvu, čemerkoli. Nikoli ne pustite možgane nezaposlene. Nezaposlen um je hudičeva delavnica. A ime hudiča je Alzheimerjeva bolezen. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Seznam stvari, ki bi se jih v življenju še rada </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >lotila</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > in </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >naučila</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > je dolg. Vsekakor pa letos obkljukam vsaj kakšno. Na vrhu seznama se nahaja </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >učenje tujih jezikov</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > </span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;font-size:78%;" >(oz. bolje rečeno obnovitev jezikov, ki sem se jih tekom let učila in ki jih - z izjemo angleščine - ne uporabljam več)</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" > in </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,0); FONT-STYLE: italicfont-family:verdana;" >šivanje</span><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >.</span></span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;"><span style="COLOR: rgb(204,51,204)"><span style="COLOR: rgb(0,0,0)">4.</span> </span><span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,204,204)">Uživajte v enostavnih stvareh</span><span style="COLOR: rgb(0,204,204)">. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;font-size:85%;" >Prevečkrat dopustim malim, preprostim, enostavnim stvarem, da uidejo mimo mene, ne da bi se jih zavedala, ne da bi jih v polnosti doživela. Letos jih postavim na svoje mesto, tudi tako, da si, preden zaspim, v spomin prikličem <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">pet takšnih, ki mi je polepšalo ta dan</span>.<br /><br /></span></span></span><span style="font-size:100%;">5. <span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(0,0,153)">Smejte se pogosto, dolgo in glasno</span><span style="COLOR: rgb(0,0,153)">.</span><span style="COLOR: rgb(0,0,153)"> </span><span style="font-size:85%;">Smejte se, dokler ne ostanete brez daha. In, če imate prijatelja, ki vas spravlja v smeh, preživite z njim veliko, veliko časa. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Vedno in povsod. <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">Ohranjala</span> bom stara prijateljstva in <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">sklepala</span> nova. </span></span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;">6. <span style="COLOR: rgb(0,102,0)"><span style="FONT-WEIGHT: bold">Solze se zgodijo. Žalujte in nato pojdite naprej.</span></span> <span style="font-size:85%;">Edina oseba, ki je z vami celo življenje, ste vi sami. ŽIVITE dokler ste živi. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Solze se rojevajo v vročici moje duše in umirajo v stiku z brezčutno okolico. Imajo svoje poslanstvo. Žalujem na svoj način in tako je prav. A grem <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">vedno le naprej</span>.</span></span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;">7. <span style="COLOR: rgb(51,255,51)"><span style="FONT-WEIGHT: bold">Obkrožite se s stvarmi, ki jih imate radi.</span></span> <span style="font-size:85%;">Pa naj bo to družina, ljubimci, spomini, glasba, rastline, hobiji, karkoli. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" ><span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">Moj dom</span>, <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">moji najbližji</span>, <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">moje ustvarjanje</span>, <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">moje branje</span> in <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">pisanje</span>, <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">moji spomini</span> in vse, kar mi predrami duha so moja razprta jadra, ki vodijo mojo barko skozi razburkano morje vsakdanjika. Za to, si je vredno vzeti čas, saj predstavljajo moje golo preživetje.</span></span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;">8. <span style="COLOR: rgb(255,255,0)"><span style="FONT-WEIGHT: bold">Negujte svoje zdravje.</span></span> <span style="font-size:85%;">Če je dobro, ga ohranite. Če je nestabilno, ga izboljšajte. Če ga ne morete izboljšati, poiščite pomoč. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Drsanje je moja <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">rekreacija</span>, ples moja <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">meditacija</span>.<br /><br /></span></span></span><span style="font-size:100%;">9. <span style="COLOR: rgb(255,102,102)"><span style="FONT-WEIGHT: bold">Ne hodite na silo nekam. </span></span><span style="font-size:85%;">Pojdite do trgovinskega centra, v mesto, v tujino. In ne tja, kjer se NE počutite dobro. <span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Bolj bom zaupala <span style="FONT-WEIGHT: bold; FONT-STYLE: italic">svojim občutkom</span>. In šla, ko bom <span style="FONT-STYLE: italic">morala</span>. In ostala, ko bom tako <span style="FONT-STYLE: italic">želela</span>.</span></span><br /><br /></span><span style="font-size:100%;">10. <span style="FONT-WEIGHT: bold; COLOR: rgb(255,0,0)">Povejte ljudem, ki so vam pri srcu, da jih imate radi. Ob vsaki priložnosti. </span><span style="COLOR: rgb(255,0,0)"><span style="font-size:85%;"><span style="COLOR: rgb(0,0,0);font-family:verdana;" >Povem, pokažem in pričakujem svoj delež. Tako, da jim dam svobodo. Na njih je, ali se bodo vrnili/vračali ali ne. Prerasla sem enosmerne poti.</span></span><br /></span></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com18tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-85441192610881788092010-01-03T19:14:00.002+01:002010-02-22T18:37:22.523+01:00Teta Bina<div style="text-align: center;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhE0iV5Lki_k9HLh1jkTBiQg642ifee-fzHWti5yaOmFTHS12pp_ThNPnLpCdfE1KxDKSv-Nyz8ecO0MNqWPnFnI4Iy0wBuiG3t6U9FNaHB6kjMtG46TUEAbakYW_EK5s8EBapitLfaIuE/s1600-h/Teta+Bina%27s+giveaway.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 274px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhE0iV5Lki_k9HLh1jkTBiQg642ifee-fzHWti5yaOmFTHS12pp_ThNPnLpCdfE1KxDKSv-Nyz8ecO0MNqWPnFnI4Iy0wBuiG3t6U9FNaHB6kjMtG46TUEAbakYW_EK5s8EBapitLfaIuE/s320/Teta+Bina%27s+giveaway.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5422576799651674450" border="0" /></a><span style="font-size:85%;"><a href="http://tetabina.blogspot.com/">Teta Bina</a>, hvala ti za moje najnovejše najljubše <a href="http://tetabina.blogspot.com/2010/01/promise-is-promise.html">uhane</a>.<br /><a href="http://tetabina.blogspot.com/2009/12/darilo-nagradna-igra-giveaway-strandej.html">Krasno presenečenje</a> <span style="font-size:78%;">(v materialni obliki)</span> za krasen začetek novega leta.<br /><span style="font-size:180%;"><span style="font-weight: bold;">HVAAAALAAAA...</span></span><br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-45890801331925506502010-01-03T11:15:00.001+01:002010-01-03T18:20:08.441+01:00Nedeljsko jutro...<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjCKw-HA9gxSry_ABxthNqe1G1B2lpwlhSPjS6LlxpExopIyXCggiAqXY9tNMDzhNGEtNmeJVYZEoSWrAL6uJ7iVmyk4ItZj6HMPmtwjeZunKy2gVNhf4a-hRPpUbgRZ_za7levOpMFrEE/s1600-h/blog+1.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 317px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjCKw-HA9gxSry_ABxthNqe1G1B2lpwlhSPjS6LlxpExopIyXCggiAqXY9tNMDzhNGEtNmeJVYZEoSWrAL6uJ7iVmyk4ItZj6HMPmtwjeZunKy2gVNhf4a-hRPpUbgRZ_za7levOpMFrEE/s320/blog+1.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5422564301220080850" border="0" /></a><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgEHZqBJzD9Jnk9dxd5H3lnGTUtXsxUiZnpXXEBLPwbr-7DpKFh9Eyy9xHdNFEJ9rvfdbojJlvFI2BVaJj4sf-zYCX9-PBT4LMkYbibe01yEbwfxLZDfWyye4FfgwhwDocPbBJGNL4C0GE/s1600-h/blog+2.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 299px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgEHZqBJzD9Jnk9dxd5H3lnGTUtXsxUiZnpXXEBLPwbr-7DpKFh9Eyy9xHdNFEJ9rvfdbojJlvFI2BVaJj4sf-zYCX9-PBT4LMkYbibe01yEbwfxLZDfWyye4FfgwhwDocPbBJGNL4C0GE/s320/blog+2.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5422564225877514866" border="0" /></a><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEPwe3gWPltwkvBeIqIsx7Z_drb-1Y9WLKj7FjsQB8vedlrUhpw2GQIe4MSycdKn-2ZPgp-_XI-5u5CD_eKjY9mFtr-RTuOePVN-M0JE3JILNMiroes6Mxt8nIbXAdgGZbs_h6OzM_kho/s1600-h/blog+3.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 310px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiEPwe3gWPltwkvBeIqIsx7Z_drb-1Y9WLKj7FjsQB8vedlrUhpw2GQIe4MSycdKn-2ZPgp-_XI-5u5CD_eKjY9mFtr-RTuOePVN-M0JE3JILNMiroes6Mxt8nIbXAdgGZbs_h6OzM_kho/s320/blog+3.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5422564122376983378" border="0" /></a><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjup6Ov8W4TmY2zlXqA3jTD9E15x5NB2hHyADBgGB3lmaRVFss1UTZjKKCIEh8Z4cX5mn9_IpFfRiSmZQKHE5kTlR9ptSjLYuAqUlcZUShZDFUpr8GCjk2Zr4eAO2XmiPMs_xhLxv2LHDM/s1600-h/blog+4.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 282px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjup6Ov8W4TmY2zlXqA3jTD9E15x5NB2hHyADBgGB3lmaRVFss1UTZjKKCIEh8Z4cX5mn9_IpFfRiSmZQKHE5kTlR9ptSjLYuAqUlcZUShZDFUpr8GCjk2Zr4eAO2XmiPMs_xhLxv2LHDM/s320/blog+4.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5422564026247834530" border="0" /></a><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-size:180%;">... v slikah.<br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-71847808685643186242010-01-02T23:53:00.004+01:002010-01-03T20:04:20.041+01:00Nov začetek ali It's Time to say Goodbye<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Zakaj začenjati znova na določen dan v letu, ko mi vsak dan predstavlja nov začetek. Vsak dan znova imam na razpolago 24 ur, 1440 minut in 86400 sekund. In, če pomislim, da je pred nami takih dni 365... kar nanese 8760 ur, 52560 minut in 31536000 sekund, se zdi, da je pred nami <span style="font-size:78%;">(ali pa za nami, kakor se vzame)</span> dolga doba, <span style="font-size:100%;">cela "večnost"</span>. In, ko poskušam v mislih obuditi ta <span style="font-style: italic;">že-skoraj-po-praznični</span> čas ter želje in hrepenenja, ki sem jih v srcu nosila za leto 2009, ter jih primerjam z <span style="font-style: italic;">že-skoraj-po-prazničnim</span> časom leto kasneje, ugotavljam, da sem slabo izkoristila teh 31536000 sekund. Prosim, vzdržite se komentarjev tipa "vsak je svoje sreče kovač" ipd., saj vse to <span style="font-size:78%;">(že)</span> vem. Ne krivim nikogar. Niti sebe ne. Čeprav to rada in pogosto počnem. Vedno se mi zdi, da če bi bila sama drugačna, če bi v določenih okoliščinah izbrala druge besede, če bi delovala odločneje ipd., da bi bil končni rezultat drugačen. Seveda prijetnejši, bolj pozitiven in</span><span style="font-size:85%;"> zaželen. Mogoče res, ni pa nujno. Do drugih sem prizanesljiva, se "postavljam v njihovo kožo" in "nosim njihove čevlje" ter iščem razloge in opravičila za njihove neprimerne besede in dejanja, ki bolijo. Vedno znova pogoltnem, potlačim, "pometem pod prag" in grem dalje. Saj sem se <span style="font-style: italic;">tako-ali-tako</span>, za nastalo situacijo kriva sama, ne?! Nič več. Ne bom se opravičevala, če čutim in vem, da se mi ni potrebno opravičiti. Ne bom se spreminjala zato, da bi bila sprejeta. Ne bom moledovala za preživeti čas z menoj, saj si želim ob sebi ljudi, ki si želijo biti z menoj, kot si jaz želim biti z njimi. Najboljše stvari v življenju so povsem preproste, samo čas, da jih spoznamo, je prekleto dolg. Vsaj pri meni. Saj se ene in iste stvari lotim na tisoč in en način. Če ne gre po levi, probam po desni. Če se obe poti izkažeta za napačni začnem kopati jarke, se izgubljam v labirintih, grem skozi minska polja. Čeprav bi morala odnehati na koncu desne poti. Od zdaj napre</span><span style="font-size:85%;">j igram le še badminton, ping pong ali kakorkoli že želite poimenovati igro, kjer morata igralca izmenično podajati drugemu žogico. Če se izkaže, da primernih igralcev ni, bom raje nabijala tenis žogico v zid. Če me spomin ne vara, je tudi to <span style="font-size:78%;">(lahko) </span>zabavno. Tako sem sestavila seznam. Seznam stvari, slabih odločitev in ljudi, ki jih puščam za sabo v l. 2009. Ja, tudi ljudi. Saj vsi vemo, da nam ves krog prijateljev in znancev, ki nas o</span><span style="font-size:85%;">bkroža, ni bil položen v zibko. Ljudje vstopajo v naša življenja in prav tako iz njega izstopajo. V</span><span style="font-size:85%;">časih je odhod skoraj neopazen, kot piš vetra. Včasih boli, da te trga na tisoče kosov, a oba sta prišla, ob za nas pravem času. Ker je tako prav. Ker je tako za nas najbolje. V to verjamem. Za tem stojim. Od kar pomnim me je strah le ene stvari. Da bi v zadnjih trenutkih, ki mi bodo dani bivati na tem svetu, trpela. In zato se tudi tukaj in zdaj odrekam obročnemu trpljenju, kateremu prilivam olje na ogenj v obliki praznega upanja v boljši jutri. <span style="font-size:85%;">Tako določenim ljudem v začetku novega leta prerežem medsebojno popkovino, ki </span></span><span style="font-size:85%;">našemu odnosu ne predstavlja več dovod kisika temveč železne okove, ki nas skupaj držijo iz navade, določenega ugodja, rahlo mazohističnih nagnjenj ter vse skupaj ovijam(o) v milni mehurček iluzije. Včasih je potrebno le eno večje dejanje, da je potem lahko - res - vsak dan nov začetek. Tako bodo moji dnevi plodna zemlja semenom vsakodnevnih odločitev, korakov in ciljem, ki bodo tekom leta zrasli v srečno LETinO. Upanje umre zadnje, tako verjamem, da bo l. 2010 prijaznejše od l. 2009. <span style="font-size:180%;">Takšnega želim tudi vam!</span></span><span style="font-size:85%;"><br /><br /></span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEif6Z_oEECt8gFwaV6G0iLlf7lZ205OxqNWBUHIS5mw1syDlH5eSV1QMG0Feu1MhSNsCxSOysRFjQwIKaZRl8MuQ2PJQ0CrlJmEperGxMDrm-UM_I3xNF5d9Qx71vzz444pVyoCdcH5KeU/s1600-h/blog+6.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 230px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEif6Z_oEECt8gFwaV6G0iLlf7lZ205OxqNWBUHIS5mw1syDlH5eSV1QMG0Feu1MhSNsCxSOysRFjQwIKaZRl8MuQ2PJQ0CrlJmEperGxMDrm-UM_I3xNF5d9Qx71vzz444pVyoCdcH5KeU/s320/blog+6.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5422568247904901954" border="0" /></a></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com11tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-84949705677656660882009-12-16T15:38:00.007+01:002009-12-16T15:44:35.009+01:00Božič za vse<div align="justify"><span style="font-size:85%;">Sem pišem, ker bi vas rada povabila na</span><br /></div><div align="justify"><span style="font-size:85%;"></span></div><br /><div align="center"><span style="font-size:130%;">božični dobrodelni sejem</span></div><div align="center"><span style="font-size:180%;">"BOŽIČ ZA VSE",</span></div><br /><div align="justify"><span style="font-size:85%;">ki se bo letos odvijal <strong><span style="font-size:100%;">v Lescah</span></strong> že tretjič zapored. </span><span style="font-size:85%;">Glavni cilj projekta je zbiranje finančnih sredstev, ki se bodo podarila Leškim oziroma okoliškim <strong>humanitarnim</strong>, <strong>nevladnim</strong> in <strong>neprofitnim organizacijam</strong> (npr. <a href="http://www.kc-kresnicka.si/">KRESNIČKA</a> iz Lesc, <a href="http://www.sent.si/">ŠENTGOR</a> iz Radovljice, <a href="http://www.drustvo-zarek.si/">ŽAREK </a>iz Jesenic), ki bodo tudi same sodelovale pri izvedbi projekta. Pomemben cilj projekta je tudi vzpostavitev kulturnega, umetniškega, prazničnega in zabavnega dogajanja v predbožičnem času v Lescah. Za potrebe uresničitve tega cilja projekt vključuje tudi poljudno-znanstvena potopisna predavanja, dramske igre, glasbene koncerte, razstave in kreativne delavnice za otroke.</span></div><br /><div align="justify"><span style="font-size:85%;">Sejem se bo odvijal <span style="font-size:130%;">od dne <strong>18.12.2009</strong> do dne <strong>20.12.2009</strong></span> v neposredni bližini <span style="font-size:130%;">Župnijskega urada Lesce</span> (<a href="http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=hra%C5%A1ka+cesta+3+lesce&hpage=my&offset=0&selfld=0&acnum=10&foxsbar=page">zemljevid</a>). Vsi organizatorji <strong>smo se odpovedali kakršnemukoli honorarju, plačilu oziroma nadomestilu stroškov za svoje delo.</strong> </span></div><br /><div align="justify"><span style="font-size:85%;"></span><span style="font-size:85%;"></div><div align="justify"></span></div><div align="justify"><span style="font-size:85%;">V želji, da bi bil božič zares BOŽIČ ZA VSE, in da bi dogodek tudi z vašo pomočjo postal za Lesce tradicionalen in množično obiskan, vabim vas, vaše domače, prijatelje in znance k obisku sejma in obsejemskih dogodkov.</span></div><br /><div align="justify"></div><br /><div align="center"><span style="font-size:85%;">Za več informacij sem vam na voljo v komentarjih.</span></div><div align="justify"><span style="font-size:85%;"></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-36529573144202649202009-08-17T12:03:00.006+02:002009-08-17T13:02:35.797+02:00The End<div style="text-align: justify;"><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Že nekaj časa se borim sama s seboj. Vedno bolj ugotavljam, da nimam <span style="font-size:78%;">(več)</span> prave motivacije za pisanje. Ko prebiram svoje stare zapise, se zdijo tako zelo oddaljeni, tako ne <span style="font-size:78%;">(več) </span>moji. Čeprav mi je všeč - morda zdaj še bolj - kako besede tečejo. Sedaj se <span style="font-weight: bold;">zatikajo</span>. <span style="font-style: italic;">Rojevajo se v želodcu in obstanejo v grlu</span>.<br /><br />V delovni tabli imam shranjenih kar nekaj osnutkov, ki ne bodo ugledali luč dneva. Nekaj zato, ker nisem hotela, da bi me določeni <span style="font-size:100%;">bližnji bralci</span>, ki bi objavo uspeli prebrati, narobe razumeli. Bala sem se, da bi moje pisanje sprožilo pri prej omenjenih bralcih določeno mišljenje, ki bi bilo najbrž povsem izkrivljeno in daleč od resnice. Ker vem, da ne bi bilo prvič. In hotela sem preprečiti, da bi bilo zadnjič. Ampak na žalost določenim življenjskim izzidom ne moreš ubežati. Med osnutki je tudi nekaj lahkotnejših besedil, ki pa sem jih raje izživela in le neko 'poročanje' o dogodkih je izvodenelo. Ali pa sem bila - roko na srce - <span style="font-style: italic;"></span> le preveč lena, da bi jih zapakirala v lično obliko primerno za objavo. Hotela sem pisati o perfect darilu in še popolnejšem voščilu. Hotela sem pisati o rojstvu oziroma dveh. Hotela sem...<br /><br />Danes sem šla skozi vse svoje objave. Jih prebrala od začetka do konca. Res je, da sem velikokrat pisala o manj pomembnih stvareh oziroma z drugimi besedami povedano, o vsakdanjih stvareh in ne le ob <span style="font-style: italic;">t.i. življenjskih prelomnicah</span>. Pisala sem o modi, o hrani, o ustvarjanju. Sem čestitala in pozdravljala. Ali pa sem gor 'lepila' tuje besede, ki so me ogovarjale. <a href="http://bedtimestoriestime.blogspot.com/2008/06/za-m.html">Prijateljica</a> mi je večkrat omenila, da če že ne pišem, naj vsaj kako sliko / fotografijo objavim. Lahko bi. In na nek način ohranjala svoj blog pri življenju. Vendar to ni moj stil. Bilo pi ponarejeno, umetno. Ne bi bilo iz pravega razloga. Tako sem <span style="font-size:78%;">(samo)</span> v virtualnem svetu letos pozabila na vse rojstne dneve, vključno s svojim.<br /><br />Vendar kljub vsem tem naštetim razlogom zakaj ne pišem oz. zakaj ne morem pisati, ta želja v meni tli. Sedaj še toliko bolj. Moram sprostiti vso bolečino. Vendar ne tukaj in zdaj. Razmišljam, da bi odprla nov blog, kjer ne bi prestopila prag anonimnosti. Razmišljam, da bi ta blog zbrisala in s tem iz svoje zavesti in zavesti drugih umanila spomin na zgodbe za lahko noč. Razmišljam, da bi ta blog zaklenila in bi mi služil, kot neke vrste dnevnik <span style="font-size:78%;">(pod ključem)</span>. Razmišljam, da bi si kupila zvezek s trdimi platnicami ter vanj - kot včasih - zapisovala svoje misli. Razmišljam, da bi se še naprej pogovarjala s stenami, dokler mi ne odgovorijo nazaj.<br /><br />Ne vem kaj <span style="font-size:78%;">(mi) </span>bo prihodnost prinesla, a zaenkrat to pomeni konec. Poslavljam se, drage bralke in dragi bralci. Lepo vas je bilo brati in spoznavati, nekatere tudi v živo. Če imate moj email ali mobi številko se ne držite nazaj, vesela bom kakršnega koli kontakta.<br /><br /></span><div style="text-align: center;"><span style="font-size:180%;"><span style="font-weight: bold;">Vse dobro vam želi,<br />vaša Storyteller.</span></span><br /></div><span style="font-size:85%;"><br /></span></div></div><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj4PQVyAyW03R9IaNWAyxo47XxZwtyJIiGGzGjiFYF-bz7lbLsztpP7SqNAFKTmkBs1QKHEDCYo2iUwGov_wPgnMdyfyiWYVRlGnCAxOtit3G4mXYonrNTBWw8r1rKqAX29_q8oG4ir5zk/s1600-h/the_end.png"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 211px; height: 320px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj4PQVyAyW03R9IaNWAyxo47XxZwtyJIiGGzGjiFYF-bz7lbLsztpP7SqNAFKTmkBs1QKHEDCYo2iUwGov_wPgnMdyfyiWYVRlGnCAxOtit3G4mXYonrNTBWw8r1rKqAX29_q8oG4ir5zk/s320/the_end.png" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5370873823626785874" border="0" /></a>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-23023779530424408132009-08-17T07:04:00.000+02:002009-08-17T13:01:55.848+02:00Paulo Coelho: Brida<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Bila je na plaži z očetom in on ji je naročil, naj poskusi, ali je temperatura vode v redu. Imela je pet let in bila je navdušena, da lahko pomaga; odšla je do obale in si zmočile noge.<br />"Nogo sem pomočila v vodo, hladna je", mu je rekla.<br />Oče jo je vzel v naročje, odšel z njo do obale in jo brez opozorila vrgel v vodo. Prestrašila se je, vendar ji je bila šala kasneje všeč.<br />"Kakšna je voda?", je vprašal oče.<br />"V redu", je odgovorila.<br />"Torej se od zdaj naprej, ko se boš hotela o kaki stvari prepričati, potopi vanjo."<br /><br /></span><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;font-size:85%;" >***</span><br /></div><span style="font-size:85%;"><br />"Sprejmi, kar ti življenje ponuja, in skušaj piti iz vsake čaše, ki jo imaš pred seboj. Vsa vina se morajo poskusiti - od nekaterih samo požirek, od drugih vsa steklenica."<br />"Kako naj vem, katero je katero?"<br />"Po okusu. Dobro vino spozna samo tisti, ki je poskusil slabo."<br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-50224171023476492742009-08-11T23:49:00.003+02:002009-08-12T00:26:10.609+02:00"Coctail & muffin" night<div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 204, 0);font-size:130%;" >
<br />Mafini pi</span><meta equiv="Content-Type" content="text/html; charset=utf-8"><meta name="ProgId" content="Word.Document"><meta name="Generator" content="Microsoft Word 11"><meta name="Originator" content="Microsoft Word 11"><link style="font-weight: bold; color: rgb(255, 204, 0);" rel="File-List" href="file:///C:%5CDOCUME%7E1%5CLidija%5CLOCALS%7E1%5CTemp%5Cmsohtml1%5C01%5Cclip_filelist.xml"><!--[if gte mso 9]><xml> <w:worddocument> <w:view>Normal</w:View> <w:zoom>0</w:Zoom> <w:hyphenationzone>21</w:HyphenationZone> <w:punctuationkerning/> <w:validateagainstschemas/> <w:saveifxmlinvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid> <w:ignoremixedcontent>false</w:IgnoreMixedContent> <w:alwaysshowplaceholdertext>false</w:AlwaysShowPlaceholderText> <w:compatibility> <w:breakwrappedtables/> <w:snaptogridincell/> <w:wraptextwithpunct/> <w:useasianbreakrules/> <w:dontgrowautofit/> </w:Compatibility> <w:browserlevel>MicrosoftInternetExplorer4</w:BrowserLevel> </w:WordDocument> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> <w:latentstyles deflockedstate="false" latentstylecount="156"> </w:LatentStyles> </xml><![endif]--><style> <!-- /* Style Definitions */ p.MsoNormal, li.MsoNormal, div.MsoNormal {mso-style-parent:""; margin:0cm; margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:12.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-fareast-font-family:"Times New Roman";} @page Section1 {size:595.3pt 841.9pt; margin:70.85pt 70.85pt 70.85pt 70.85pt; mso-header-margin:35.4pt; mso-footer-margin:35.4pt; mso-paper-source:0;} div.Section1 {page:Section1;} --> </style><!--[if gte mso 10]> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:10.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-ansi-language:#0400; mso-fareast-language:#0400; mso-bidi-language:#0400;} </style> <![endif]--><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 204, 0);font-size:130%;" >ña colada</span>
<br />
<br /><span style="font-weight: bold;font-family:verdana;font-size:85%;" >Za 12 mafinov:</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >- za mafine:</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >3 rezine ananasa iz pločevinke</span>
<br /></div><div style="text-align: center;font-family:verdana;"><span style="font-size:85%;">100 g moke</span>
<br /></div><div style="text-align: justify;"><div style="text-align: center;"><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >150 g kokosove moke</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >2 žlički pecilnega praška</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >1 jajce</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >100 g rjavega sladkorja</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >200 ml kokosovega mleka iz pločevinke</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >2 žlici belega ruma</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >- krema za okras:</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >200 g sladke smetane</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >1 zavitek utrjevalca za smetano</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >2 žlici kokosovega likerja</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >4 rezine ananasa iz pločevinke</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >12 češenj za koktajle</span>
<br /><span style="font-style: italic;font-family:verdana;font-size:85%;" >kokosov čips in melisini listi</span>
<br /></div><span style="font-size:85%;">
<br />1. Pečico segrejemo na 180 st. C (ventilatorsko na 160). <span style="font-style: italic;">Vdolbinice pekača pomastim</span></span><span style="font-size:85%;"><span style="font-style: italic;">o</span>. Sama sem uporabila papirnate modelčke. Ananasove rezine narežemo in jih v mešalniku zmeljemo. Moko zmešamo s kokosovo moko in pecilnim praškom.
<br />2. Jajce, sladkor, kokosovo mleko in ananasovo kašo gladko zmešamo. Hitro primešamo moko. S testom napolnimo <span style="font-style: italic;">vdolbine pekača</span> / papirnate modelčke. Mafine pečemo na srednji polici pekača 20-25 minut. Ko se nekoliko ohladijo, jih vzamemo iz pekača. Z leseno palčko naredimo vanje nekja luknjic, ki jih zalijemo z rumom.
<br />3. V sladko smetano vsujemo prašek za utrjevanje in jo stepemo. Primešamo kokosov liker. Kokosovo smetano razporedimo po ohlajenih kolačkih. Ananasove rezine narežemo na četrtine. Mafine okrasimo z ananasom, češnjami, <span style="font-style: italic;">kokosovim čipsom in melisinimi listi</span>. Sama sem uporabila Decor zlate perle.
<br />
<br /></span><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(204, 102, 204);font-size:130%;" >Sladoledni mafini</span>
<br />
<br /><span style="font-weight: bold;font-family:verdana;font-size:85%;" >Za 12 mafinov:</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >1 limeta</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >250 g mešanega jagodičja (npr. ribeza, malin, borovnic)
<br />in jagode za okras</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >500 g sladkorja v prahu</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >600 g jogurta</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >250 g sladke smetane</span>
<br /></div>
<br /><span style="font-size:85%;">1. Pekač za mafine damo v zmrzovalnik, da se ohladi. Iz limete iztisnemo sok. 250 g jagodičja očistimo, preberemo, in če je treba, splaknemo.
<br />2. Sladkor v prahu, imetin sok in jogurt zmešamo v gladko zmes. Smetano stepemo in jo primešamo k jogurtovi kremi. Potem v zmes previdno zmešamo še jagodičje.
<br />3. Papirnate modelčke damo v vdolbine pekača in jih napolnimo z jogurtovo kremo. Pokrijemo s folijo za živila in postavimo za najmanj 6 ur v zmrzovalnik. Preden mafine ponudimo, jih damo za 15 min v zmrzovalnik. <span style="font-style: italic;">Nato jih vzamemo iz pekača in okrasimo s svežimi jagodami</span>. Teknejo tudi brez "okrasa".
<br />
<br /></span><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(51, 204, 0);font-size:130%;" >Mafini z okusom mete</span>
<br /></div>
<br /><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold;font-family:verdana;font-size:85%;" >Za 12 mafinov:</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >100 g čokoladnih ploščic z metinim polnilom (After five)
<br />in 6 čokoladk za okras</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >100 g masla</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >100 g sladke smetane</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >200 g moke</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >2 žlički pecilnega praška</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >50g sesekljanih mandljev</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >2 jajci</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >100 g sladkorja</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >100 g sladkorja v prahu</span>
<br /><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >2 žlički limoninega soka</span>
<br /></div><span style="font-size:85%;">
<br />1. Pečico segrejemo na 180 st. C (ventilatorsko na 160). <span style="font-style: italic;">Vdolbine pekača pomastimo</span>. Sama sem uporabila papirnate modelčke. 100g čokoladnih ploščic in maslo damo v smetano in nad soparo mešamo, da se čokolada raztopi. Moko, pecilni prašek in mandlje zmešamo.
<br />2. Jajci in sladkor zmešamo v raztopljeno čokolado. Primešamo zmes z moko. S testom napolnimo <span style="font-style: italic;">vdolbine pekača</span> / papirnate modelčke. Mafine pečemo 20-25 minut. Ko se nekoliko ohladijo, jih vzamemo iz pekača. Čokoladke za okras razpolovimo. Sladkor v prahu zmešamo z limoninim sokom in 1-2 žlicama vroče vode. Kolačke premažemo z glazuro in okrasimo s polovicami čokoladnih ploščic.
<br />
<br />
<br /></span><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj6SpEJML1PLQ91Jawu6_O-Af05tpxELt4Io6ZTxmZ21IFUoLG0x1RDHa4gtWuZ2CXr80nlLxexqQEGGXdpQ5fRLFwi219N2WaEIrAUekMWvxaeJLOuRpbpYxVq2qulTNJq4hPtbo3lFic/s1600-h/Praznovanje+RD+z+J._10.8.+010.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 240px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj6SpEJML1PLQ91Jawu6_O-Af05tpxELt4Io6ZTxmZ21IFUoLG0x1RDHa4gtWuZ2CXr80nlLxexqQEGGXdpQ5fRLFwi219N2WaEIrAUekMWvxaeJLOuRpbpYxVq2qulTNJq4hPtbo3lFic/s320/Praznovanje+RD+z+J._10.8.+010.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5368828311535513570" border="0" /></a>
<br /><div style="text-align: justify;"><div style="text-align: center;"><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 204, 51);font-size:130%;" >Koktajl Pi</span><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 204, 0);font-size:130%;" >ñ</span><span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 204, 51);font-size:130%;" >a Colada</span>
<br /></div><span style="font-size:85%;">
<br /></span><div style="text-align: center;"><span style=";font-family:verdana;font-size:85%;" >Za en kozarec koktajla damo v mešalnik 3 zdrobljene kocke ledu, 4 cl belega ruma, 1 cl sladke smetane, 2 cl kokosovega likerja in 6 cl ananasovega soka. Stresamo, da se tekočina speni. Koktajl <span style="font-style: italic;">precedimo</span> (nisem ga precejala) v kozarec in ga okrasimo s češnjo in koščkom ananasa, <span style="font-style: italic;">nataknjenega na leseno paličico</span>.</span>
<br /><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">
<br />Sama sem kos<span style="font-size:78%;">(ček)</span> ananasa zataknila za kozarec, češnjo pa nanj s plastičnim nabodalom ter vsak koktajl postregla z dvema slamicama.</span>
<br /></div></div></div><div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<br /><div style="text-align: center; font-weight: bold;"><span style="font-size:180%;">Dober tek!
<br /></span> </div></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com8tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-65241482728504493962009-07-25T22:51:00.006+02:002009-07-26T21:33:30.767+02:00Blazno resno o nepomembnem<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Drage moje bralke, dragi moji bralci,<br /><br />z žalostjo vam sporočam, da me je po letu in pol zapustil Navdih. Najbolj boleča lekcija te izkušnje je, da se zaveš kaj imaš <span style="font-size:78%;">(oz. kaj si imel)</span> šele, ko to igubiš. Torej, ne gre toliko za to, da nimam časa. Tudi tako zelo <span style="font-style: italic;">ne-dogaja</span> se mi ne, kot to rada velikokrat izpostavljam. Enostavno mi besede ne tečejo. Po drugi strani <span style="font-size:100%;"><span style="font-weight: bold;">pišem</span></span>. Razen izjemoma vsak dan. Tudi do dvomestno število ur. Svojo <span style="font-weight: bold;">D</span>. Finally. Morda v tem grmu tiči zajec. Morda tam <span style="font-style: italic;">iztrošim</span> svoj besedni zaklad. Enostavno ne <span style="font-style: italic;">sfolgam</span> dveh<span style="font-style: italic;"> belih</span> bojnih polj hkrati. Najbrž mi ni treba povdariti, da je danes tisto drugo <span style="font-style: italic;">bojno polje</span> (beri: <span style="font-weight: bold;">D</span>) ostalo prazno. Zasluženo. Ali pa iz principa. Kdo bi vedel.<br /><br />Kaj sem hotela povedati? Aha... Poleg tega, da veliko pišem, tudi veliko <span style="font-size:100%;"><span style="font-weight: bold;">berem</span></span>. Na mojem bralnem repertoarju je literatura s področja marketinga, književnosti <span style="font-size:78%;">(?, literarne teorije?... temu bi <span style="font-style: italic;">komot</span> rekla 'šolska literatura')</span>, zdrave prehrane, <a href="http://www.mimovrste.com/artikel/1400351822/zakaj-moski-ljubijo-mrhe-sherry-argov-mehka-2008">medsebojnih odnosov</a> in... ob postelji je - na počasno napredovanje skozi strani obsojena - tudi<span style="font-weight: bold; color: rgb(255, 153, 255);"> Brida</span>. Ravno sedaj me je, ob iskanju povezave do dotične knjige, iz nevednosti izstrelilo dejstvo, da sem v mesecu aprilu zamudila <a href="http://trgovina.dnevnik.si/aktualni_projekti/product?product=668">Dnevnikovo</a> ponudbo za nakup Coelhovih knjig. Najverjetneje po cenovno dostopnejših <span style="font-style: italic;">številkah</span>. Ahhh, ja. Po toči zvoniti je <span style="font-size:78%;">(žal)</span> prepozno. Če vam pa kdaj v prihodnosti na uho pride novica o kakšnem ugodnem nakupu njegovih knjig, vas <span style="font-size:78%;">ponižno</span> naprošam, da me pocukate za rokav. Vsekakor - tako ali drugače - bom nekoč imela doma njegovo zbirko knjig. In Brida je zadnja še neprebrana od teh , ki so prevedene v slovenščino. Spet sem zašla. Kljub podaljšanemu roku dvomim, da se bom pri Bridi in Mrhah pravočasno prebila do konca. Sicer je pa v zadnjem letu moj najpogosteje zastopani <span style="font-size:100%;"><span style="font-style: italic;">nebodigatreba</span></span> izdatek ravno za zamudnine v vseh treh knjižnicah v katere sem včlanjena. Povsem druga zgodba je kar se tiče bolj <span style="font-style: italic;">strokovne</span> literature. To <span style="font-style: italic;">konzumiram </span>v kilah! Dvakrat na teden se s starim šolskim nahrbtnikom sprehodim do knjižnice in vsakič vrnem in vzamem <span style="font-size:130%;">tak</span> kup knjig, da si knjižničarke najbrž mislijo, da z njimi le <span style="font-style: italic;">kvihtam</span>! In vsak tak kup mi prinese cca. 5-7 novih strani na tistem drugem <span style="font-style: italic;">bojnem polju</span> o katerem sem pisala zgoraj. Polje z oznako<span style="font-weight: bold;"> D</span>. V tednu, ki prihaja me čaka pomebna bitka. <span style="font-size:100%;">Držite pesti!!!</span> Možno je, da bo trajala tudi dlje, kot je zapisano v bojnem načrtu. Ko osvojim to bitko, sem že skoraj na konju. Recimo. <span style="font-style: italic;">Od oka</span>.<br /><br />Kaj še počnem? <span style="font-weight: bold;">Poigravam se</span> s fotografijami. Jih urejam. Jih režem in lepim v kolaže. Jim dodajam sence in jemljem moteče barve. Postajam odvisnik od <a href="http://www.picnik.com/">www.picnik.com</a>. Sicer sem do sedaj odkrila le <span style="font-style: italic;">vrh ledene gore</span> od tega kaj vse ta spletna stran ponuja, a me je že povsem zasvojilo. Za kaj več za zdaj ni časa. V zagovor podajam dejstvo, da sem se za potrebe urejanja prelevila v fotomodel. S fotoaparatom nikdar nisva bila dobra prijatelja in sva svoj odnos ohranjala na distanci. V primerih, ko to ni bilo izvedljivo, sva kaj hitro izrazila nejevoljo, nestrinjanje, nezainteresiranost. Pa še kakšnen <span style="font-style: italic;">ne</span> bi se našel. Sedaj se pred ogledalo <span style="font-size:78%;">z veseljem</span> postavim tudi v<span style="font-size:78%;"> (novih)</span> kopalkah. Sicer z določenim namenom, ampak ne bodimo malenkostni. Posvetimo se urejanju. Torej, kljub temu, da se na odstanjevanje celulita in odvzemanju cm-ov okoli stegen ne spoznam in si tudi številko košarice ne znam povečati, sem s končnim rezultatom zadovoljna. Sploh, ker je namen dosežen! Poigravanje s svetlobo in umetno dodana zagorelost delata čudeže! Tudi na reklami za zobno pasto bi se lahko pojavila. V preteklosti sem poiskusila prav vse zobne paste z whitening efektom, kupila sem si celo nek prašek namenjen kadilcem in strastnim pivcem kave, a brez večjega efekta. Sedaj se smejem na vsa usta. Paziti moram le, da me ne zanese pri <span style="font-style: italic;">beljenju</span> zob ter s tem dosežem nasprotni neestetski <span style="font-style: italic;">bling-bling</span> efekt preveč belih zob.<br /><br />Kot sem že omenila, sem si danes vzela <span style="font-style: italic;">day off</span> pri projektu<span style="font-weight: bold;"> D</span>. Ker danes <a href="http://bedtimestoriestime.blogspot.com/2008/07/priznam-kriva-sem-vendar-je-ta-post-kot.html">praznujem</a>. No, pravzaprav sem <span style="font-size:78%;">(preparty imela) </span> že včeraj, tako je danes že <span style="font-style: italic;">second day off</span>. In to je že lenoba. Ampak paše. Še pa še, še paše, še pa še. Ahhh, ja. Človek se brezdelja<span style="font-size:78%;"> (pre)</span>hitro navadi. Dasiravno brez dela dolgo ne zdržim. Spet sem zašla. Želela sem reči, da smo se dobile<span style="font-size:130%;"> babe <span style="font-size:78%;">(kadar to besedo izgovorim/zapišem jaz ni nikdar in nikoli izgovorejna/zapisana v negativnem pomenu)</span></span> - pet nas je bilo - torej vse tiste, ki nis<span style="font-size:78%;">(m)</span>o na dopustu in/ali noseče. Jap, to je <span style="font-style: italic;">prekletstvo</span> nas ta'poletnih, ko so vsi povsod drugje, le doma ne. Nosečke in doječe mamice se pa tovrstnih zabav ne udeležujejo. Enega kričača smo že dočakali, dva sta še na poti. Jap, naslednje leto, ko bom začela pisati <a href="http://www.youtube.com/watch?v=OsUuPT8_FV8">trojko</a> na začetku, bo treba misliti še na otroško varstvo.<br /><br />Morda bo najbolje, da si naslednje leto v tem terminu še sama omislim dopust. Letos je ta - tako ali tako - posvečen študiju. Je moje žrtveno jagnje. V trenutkih slabosti se zdi, mi bo od sedaj v pomoč <a href="http://www.darila-idea.si/template/imageview.php?image=7869_im1.jpg">nadomestilo za dopustniške užitke</a>... edini problem je, da imam tuš in ne - kad! No, bom pa tuširanje v kopalkah večkrat ponovila! Kot zakleto imam ravno letos prenovljeno <span style="font-style: italic;">plažno</span> garderobo - tri pare kopalk, torbo, japonke in 'pajac' za npr. <span style="font-style: italic;">na sladoled</span>. V kopalkah prehodim le relacijo brisača - morje in nazaj, v vseh ostalih primerih nase navlačem nekaj več metrskega blaga. Hmmm...<br /><br />Hmmmmmm... Hmmm... Hmmmmhmmmm...<br /><br />Če vsak dan podaljšam pisanje za eno uro <span style="font-size:78%;">(in zraven prištejem še kakšno uro za Mr. Murphy-ja)</span>, si lahko čez 14 dni privoščim <span style="font-weight: bold;">dan</span> na morju!! Jeeej! Me že ni več. <span style="font-size:130%;"><span style="font-size:180%;">Delo vabi, zabava čaka!</span> </span>Vam pošljem razglednico!!<span style="font-size:78%;"><span style="font-size:85%;"><br /></span></span></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-19501352647208089952009-07-02T23:56:00.008+02:002009-07-07T01:19:17.971+02:00Michael Jackson, a fashion icon?<div style="text-align: justify;"><span style="text-decoration: underline;"></span><span style="font-size:85%;">Govori se, piše se... O <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/Michael_Jackson">Michaelu Jacksonu</a> in modi. O <a href="http://images.google.si/images?hl=sl&q=michael+jackson&um=1&ie=UTF-8&ei=5zhNSoamMZiJ_AaR4IzABQ&sa=X&oi=image_result_group&ct=title&resnum=1">Michaelu Jacksonu</a> v povezavi z modo. </span><span style="font-size:85%;">Piše se <a href="http://irena.blog.siol.net/2009/07/02/majkl-je-imel-rad-oblacila-za-zenske/">doma</a> in na <a href="http://www.wr2bam.com/2009/07/on-my-radar-king-of-pop.html">tujem</a>, in his homeland.</span> <span style="font-size:85%;">Če bolje pogledam spodnje slike, I can see they were actually right. Na spodnji sliki</span> <span style="font-size:85%;"><span style="font-style: italic;">"ga vzamem" </span>v kompletu in prav nič ni videti, da majica pravzaprav pripada ženski kolekciji <span style="font-size:78%;">(ne bom delala reklamo in ne bom povedala čigavi)</span></span>. <span style="font-size:85%;">Je všečna popestritev črnine. Prav tako <span style="font-style: italic;">"vzamem" </span>hlače na desni, saj obužem stil <span style="font-style: italic;">"harem hlač"</span>. Gležnarji/nizki škornji</span> so za moj okus <span style="font-size:85%;"><span style="font-style: italic;">"brca v temo"</span>.</span><br /></div><br /><div style="text-align: center;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvvbouJUFiHhdsKXiYkfrLAvvAQRkDYpTvdUk5TITEVaDKNjy7tFm8j8xCsIjjJ9QMdfXmk4z03XWcvWDJBgiwWz7EpqpkCM3jqPX_gYHlSl-pG6MRE6bhOuxA7VUYD1m9AjbnszvAYtA/s1600-h/mj_balmain_1.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 180px; height: 320px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgvvbouJUFiHhdsKXiYkfrLAvvAQRkDYpTvdUk5TITEVaDKNjy7tFm8j8xCsIjjJ9QMdfXmk4z03XWcvWDJBgiwWz7EpqpkCM3jqPX_gYHlSl-pG6MRE6bhOuxA7VUYD1m9AjbnszvAYtA/s320/mj_balmain_1.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5353992630017177026" border="0" /></a><span style="font-size:78%;"><a href="http://irena.blog.siol.net/">vir</a><br /></span></div><br /><div style="text-align: center;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4ntFtXN6yITLv5Cc_h8apa5w0osV9IJ2LCoightzHOs-OKMBYfMmgZf2Rm-ChyS0Q8_gikGdF4FA6jGpELQi4gq9EzBEfSZN0OgMMBglGMBIUi3eMUEOw1E91k_f7tcd8zlqQjVnZveQ/s1600-h/mj_balmain_2.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 237px; height: 320px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi4ntFtXN6yITLv5Cc_h8apa5w0osV9IJ2LCoightzHOs-OKMBYfMmgZf2Rm-ChyS0Q8_gikGdF4FA6jGpELQi4gq9EzBEfSZN0OgMMBglGMBIUi3eMUEOw1E91k_f7tcd8zlqQjVnZveQ/s320/mj_balmain_2.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5353992538062831250" border="0" /></a><a href="http://irena.blog.siol.net/"><span style="font-size:78%;">vir<br /></span></a></div><br /><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Na zgornji sliki se ni ravno potrudil z dodelano celoto, ampak suknjič je božanski! Tako da, žal Michael, moja izbira je na desni. Od glave do pete oz. od ramen do pete! Obožujem <span style="font-size:100%;"><span style="font-style: italic;">bleščice</span></span>, obožujem <span style="font-size:100%;"><span style="font-style: italic;">paščke </span><span style="font-size:78%;">(na sandalih)</span></span>, spogledujem se tudi z <span style="font-size:100%;"><span style="font-style: italic;">belim in/ali strganim jeansom</span></span>. Popoln styling za popolne poletne večere!<br /><br />Zanimivo je, kako sta na isti dan o isti temi pisali dve povsem različni blogerki iz dveh različnih kontinentov. Sta kopirali ena od druge? Which one was first? <span style="font-size:100%;">Jaz priznam svojo krivdo! Kopirala sem od obeh!<br /></span><br /></span><div style="text-align: center;"><span style="font-size:78%;">Michael, R.I.P.</span><br /></div></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-85321057220517122232009-06-22T00:02:00.000+02:002009-06-21T23:56:01.831+02:00Follow your bliss<div style="text-align: justify;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixvtwUQrqI_PKc8ePiwQYX9nzxv-WxEow3MCFklZpZDwynnEbwpTuEbdMkNJRtuMlEaKzAbu2gJYENkQoJWTnm0RK3uAk9Qe4SBeN9pO8wm3RU-460FA-FzHEfhINuQryqD4L_n0pygHc/s1600-h/116366.jpg"><img style="margin: 0pt 10px 10px 0pt; float: left; cursor: pointer; width: 148px; height: 200px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixvtwUQrqI_PKc8ePiwQYX9nzxv-WxEow3MCFklZpZDwynnEbwpTuEbdMkNJRtuMlEaKzAbu2gJYENkQoJWTnm0RK3uAk9Qe4SBeN9pO8wm3RU-460FA-FzHEfhINuQryqD4L_n0pygHc/s200/116366.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5349902311144118242" border="0" /></a><span class="Apple-style-span" style="font-size:85%;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span">If you do follow your bliss, you put yourself on a kind of track that has been there all the while waiting for you, and the life you ought to be living is the one you are living. When you can see that, you begin to meet people who are in the field of your bliss, and they open the doors to you.</span></span></span><br /></div><div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span"><span class="Apple-style-span" style="font-size:large;">I say, follow your bliss and don't be afraid... and doors will open where you didn't know they were going to be. If you follow your bliss, doors will open for you that wouldn't have opened for anyone else.</span></span></span></span><br /></div><br /><span class="Apple-style-span" style="font-size:78%;">- Joseph Campbell </span>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-72128147634753905632009-06-21T22:34:00.000+02:002009-06-21T22:41:01.784+02:00Narobe<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">Včasih se sprašujem, kaj je <span style="font-size:130%;">narobe</span> z mano. Zdi se, kot da sem ujeta v napačnem <span style="font-weight: bold;">času</span>, napačnem <span style="font-weight: bold;">telesu</span>, napačnem <span style="font-weight: bold;">življenju</span>. Verjamem, da imamo vsi določene predstave o tem <span style="font-size:130%;">kdo</span> smo in o tem <span style="font-size:130%;">kam </span>smo namenjeni. In verjamem, da s tem ni nič <span style="font-size:130%;">narobe</span>. Dokler... Dokler te predstave ne sovpadajo z realnostjo. Prav tako sem mnenja, da določena odstopanja so in tudi morajo biti. Zakaj? Zato, da si lahko postavljamo cilje h katerim potem stremimo. Vendar, ko imaš pred seboj <span style="font-size:100%;"><span style="font-style: italic;">dve sliki</span></span> in ena predstavlja tvoje <span style="font-weight: bold;">predstave</span> o tvojem življenju, druga pa tvoje <span style="font-weight: bold;">videnje</span>, <span style="font-weight: bold;">dojemanje</span> in <span style="font-weight: bold;">občutenje</span> tvojega življenja ter ko moraš med njima poiskati podobnosti <span style="font-size:78%;">(in ne razlike, kot pri tistih risbah v križankah)</span> in ti ta naloga predstavlja prevelik izziv, takrat mora biti nekaj zelo <span style="font-size:130%;">narobe</span>. Je <span style="font-size:130%;">narobe</span>, ker <span style="font-weight: bold;">živim </span>drugačno življenje od večine populacije 'malo pod 30'? Je <span style="font-size:130%;">narobe</span>, da imam drugačne <span style="font-weight: bold;">želje</span> in <span style="font-weight: bold;">hrepenenja</span> od določenih posameznikov s katerimi se prebijam skozi svoj vsakdan? Od vsega tehtanja, kaj je prav in kaj ne, niti ne vem več kaj je <span style="font-weight: bold;">pristno </span>in kaj <span style="font-weight: bold;">ponarejeno</span>. Kaj sem <span style="font-weight: bold;">jaz</span> in kaj predstavlja <span style="font-weight: bold;">mojo kopijo</span> izoblikovano po željah in pričakovanjih drugih. Vem le, da je nekaj zelo <span style="font-size:130%;">narobe</span>. <a href="http://www.youtube.com/watch?v=KDGPBu7gyis">Eboran</a>.<br /></span></div><br /><object width="425" height="344"><param name="movie" value="http://www.youtube.com/v/Gu1y1mSxtAs&hl=en&fs=1&"><param name="allowFullScreen" value="true"><param name="allowscriptaccess" value="always"><embed src="http://www.youtube.com/v/Gu1y1mSxtAs&hl=en&fs=1&" type="application/x-shockwave-flash" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true" width="425" height="344"></embed></object>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-35169367604329561652009-06-21T20:40:00.005+02:002009-06-21T21:31:28.758+02:00April, maj, junij...<div style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;"><span style="font-weight: bold;font-size:130%;" >April, maj, junij...</span><span style="font-weight: bold;"> </span>Saj ne morem verjeti, da so <span style="font-weight: bold;font-size:100%;" ><span style="font-style: italic;">že</span></span> trije meseci naokoli. Pravzaprav bi bilo bolje, če bi rekla - <span style="font-size:100%;"><span style="font-style: italic; font-weight: bold;">šele</span></span>. Zdi se, kot da se je vmes zgodilo toliko stvari, da jih je dovolj za celo leto v naprej. Za določene si želim, da bi jih imela dlje časa 'v dobrem'. Sprašujem se, zakaj se dogodki lepo ne razporedijo. Da med enim in drugim lahko zajamem globok vdih. Da lahko v miru premislim, naredim seznam plusov in minusov, sprejmem najboljšo odločitev in se s pozitivno naravnanostjo podam v boj. Tako se vrstijo en za drugim, kot padle domine. Prvi, te okrepijo in si misliš <span style="font-size:100%;">"Jaz to zmorem. To situacijo sprejemam kot lekcijo, ki mi jo je namenilo življenje. Vem, da je vse v najlepšem redu."</span>. Vsak naslednji ti malo bolj omaje to <span style="font-style: italic;">bojevniško</span> naravnanost. Čez čas se te polasti pesimizem in si misliš <span style="font-size:100%;">"Kaj sem v življenju tako zelo groznega naredila, da si to zaslužim?"</span>. Kmalu se <span style="font-size:78%;">(ponovno) </span>zavem, da to ni <span style="font-style: italic;">tisto pravo</span> razmišljanje in da se s takim mišljenjem ne bom premaknila naprej. Vendar je naslednji korak že težji. Zanj je potrebno več energije in vsak rahel sunek vetra te ponovno podre na tla. Ko se ta isti vzorec dogodkov ponavlja iz dneva v dan, se prepustiš malodušju. Tako vsak naslednji dogodek v tvojem zaznavanju že meji na absurd ter se mu lahko le še smeješ. Ne pospremijo ga solze in ves <span style="font-style: italic;">rom-pom-pom</span> okoli tega, kako se bo Zemlja nehala vrteti in <span style="font-size:100%;">"Kaj zdaj?"</span>. Ne, mirno ga pustiš, da gre mimo tebe, čeprav veš, da dokler se z njim ne soočiš, bo tam tudi ostal. Ob tebi. Nekaj časa, spretno krmarita eden mimo drugega. S časom jih zaslediš povsod. <span style="font-style: italic;">Na preži pod posteljo. Na zaslonu mobilnika. V rokavu najljubše jakne. Ob on-off gumbu mini radia, ki ga seliš iz sobe v sobo. V etuiu mesečne vozovnice. Odzvanjajo v vsakem koraku, ko se petka tvojih PPS dotakne razgretega asfalta.</span> Hočeš-nočeš jim ne moreš uiti. <span style="font-size:130%;">Tako nocoj sedim tu, da se z njimi soočim iz oči v oči.</span> Tu sem, da sprejmem nase težo teh <span style="font-weight: bold;">treh</span> mesecev. <span style="font-weight: bold;font-size:130%;" >April, maj, junij...</span><br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-15929295259465031152009-04-07T00:04:00.004+02:002009-04-07T00:19:17.437+02:00Kdor išče, ta najde<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgVZJ-sdq1441JGQp7ljvTGvXXmv8t1a1AYMBx2yGAcAtY7FK9NwDC6niFgEDED85uFhcdk0a3Y9aAEZgsO0g2vu7wtyPmjt3TatOFddv9_YmGUFkbBtkdES8G6Ue83mZpnq4VTgToDzL4/s1600-h/1.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 200px; height: 150px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgVZJ-sdq1441JGQp7ljvTGvXXmv8t1a1AYMBx2yGAcAtY7FK9NwDC6niFgEDED85uFhcdk0a3Y9aAEZgsO0g2vu7wtyPmjt3TatOFddv9_YmGUFkbBtkdES8G6Ue83mZpnq4VTgToDzL4/s200/1.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5321703214566330210" border="0" /></a><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjh6IQbo47znapeI4MpaApCktKitnSh_rX9-53zlyISYOqlaa9gjrRDoqXGx2HZpNmZAjevFKP8YvojEFOHOrIJbwnNvmmaKYOTqstilPbdG0LSnWOCxm-Vowry7ct9EI47EyeTG5Zeckw/s1600-h/2.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 200px; height: 150px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjh6IQbo47znapeI4MpaApCktKitnSh_rX9-53zlyISYOqlaa9gjrRDoqXGx2HZpNmZAjevFKP8YvojEFOHOrIJbwnNvmmaKYOTqstilPbdG0LSnWOCxm-Vowry7ct9EI47EyeTG5Zeckw/s200/2.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5321702967287467666" border="0" /></a><br /><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjoj_cUpj2jgAgGd4blbDeK04hqUcU5L9byIRC42ebyr6S8bsI24_eiULFfrNdCcHSldWHDO_ZK7_y0rij2ygf-sYhsWtyTou_rkSJri0D0knnxqEflacRgiPXXl8z3jTZZEXLK98U0ESc/s1600-h/3.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 200px; height: 150px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjoj_cUpj2jgAgGd4blbDeK04hqUcU5L9byIRC42ebyr6S8bsI24_eiULFfrNdCcHSldWHDO_ZK7_y0rij2ygf-sYhsWtyTou_rkSJri0D0knnxqEflacRgiPXXl8z3jTZZEXLK98U0ESc/s200/3.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5321702795750778482" border="0" /></a><br /><div style="text-align: center;"><span style="font-size:85%;">Lov za <a href="http://bedtimestoriestime.blogspot.com/2009/03/pps.html">PPS</a> je - kot vidite - končan! Uspešno!<br />Moji n a j d r a ž j i čevlji ever, ki se jim enostavno nisem mogla upreti.<br /><span style="font-size:78%;">PS: Enkrat so že bili nošeni!</span><br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-8737017164752284473.post-29798870152109866242009-03-31T20:41:00.002+02:002009-04-03T00:19:35.332+02:00Neverjetno, a resnično<div style="text-align: center;"><a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjmRVJQk4gjBcZQAjHVi28o4nYlq3JcWfuxX_KLt6yQDLmL_FJjevkhktr253X1F1OZS4GYZcZsyueaBlt1mct8MzQkDJ27UlaKT3zHUhzmjTeLlBuDZctAiO26SnIMOvlfPxQWh5xwY04/s1600-h/storyteller.JPG"><img style="margin: 0px auto 10px; display: block; text-align: center; cursor: pointer; width: 320px; height: 240px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjmRVJQk4gjBcZQAjHVi28o4nYlq3JcWfuxX_KLt6yQDLmL_FJjevkhktr253X1F1OZS4GYZcZsyueaBlt1mct8MzQkDJ27UlaKT3zHUhzmjTeLlBuDZctAiO26SnIMOvlfPxQWh5xwY04/s320/storyteller.JPG" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5319423050358719058" border="0" /></a><span style="font-size:85%;">Nikoli nisem ničesar zadela! <span style="font-size:180%;">Do danes!</span><span style="font-size:130%;"><br /></span><a href="http://mojustvarjalnikoticek.blogspot.com/"> Mravljici</a> oziroma rokam na zgornji sliki se zahvlajujem za <a href="http://mojustvarjalnikoticek.blogspot.com/2009/03/dobitnica-bonboncka-je.html">žreb</a>!<br /></span></div>storytellerhttp://www.blogger.com/profile/17742365592310726874noreply@blogger.com5