Neverjetno, a resnično

Nikoli nisem ničesar zadela! Do danes!
Mravljici oziroma rokam na zgornji sliki se zahvlajujem za žreb!

Glamurai diy

Že nekaj časa imam v mislih podoben projekt. In, ko sem danes odkrila ta fashion blog mi je kri definitivno pognalo po žilah! I want it!

And I want it now!

Cuando el ángel muere

Dozdeva se mi, da vlada neko obdobje obujanja spominov. Pred nekaj trenutki, sem prebirala svoje davno napisane pesmi in se čudila od kod sem dobila inspiracijo. Čeprav ni niti ena povsem avtobiografska se v marsikateri prepoznam. A šele sedaj, ko imam nekaj let življenja več za seboj. Ah ja, od nekdaj imam trenutke, ko se mi zazdi, da sem zrel um ujet v mladem telesu (velikokrat je tudi obratno). Na tem mestu naprošam morebitne hispanistke, ki prebirajo moj blog, da se vzdržijo komentarjev zaradi pravopisnih in slovničnih napak ;)

Cuando una persona

encuentra a su pareja

algo pasa en el cielo.

Entre las nubes

un ángel nace.

Cuando dos viven

como un cuerpo,

cuando dos viven

como un mismo latio de corazón,

causa que

un ángel crece.

Me habías mentido

cuando he sido en tus brazos.

Me has engañado

cuando he acariciado tu cara.

Te busqué

en nuestra laguna

pero no estuviste ahí.

Te busqué

en horizonte

pero no estuviste allí.

Te busqué

en esa noche de verano

pero no estuviste en ninguna parte.

Te enocontré.

Te vi.

Pero no estabas solo.

Vi la silueta de tu cuerpo

y la tuya jugó con la de ella.

Cómo pudiste marcharte

sin decir adíos.

Tus actos han infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Tu injusticia ha infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Tu frialdad ha infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Tu inalterado ha infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Estoy aquí.

No puedes ver mis lagrimas.

Está lloviendo.

Cuando el ángel muere

el cielo llora.

No puedes ver mis lagrimas.

Rojstnodnevna

1. v polni velikosti
2. detajl
3. detajl v nagibu (da se bolje vidi "reliefnost" voščilnice)

Pure energy

• od danes naprej ne podcenjujem več moči vitaminov. Kozarec 100% pomarančnega soka te 100% napolni z energijo. Pure energy. Uvajam vsakodnevno rutino.
• prva odločitev, ki sem jo sprejela v tem novem stanju je bila, da ponovno primem kuhalnico v roke. Začnem jutri. Dva meseca sem se prehranjevala zunaj, saj sem urice po službi preživljala v knjižnici. Sedaj se selim za računalnik, tako da nimam več izgovorov, da ne bi kuhala. Sicer nikdar nisem iskala izgovore, žrtvovala sem se za višje cilje. Vendar sem se prenajedla vseh teh okusov, ki nam jih ponujajo ljubljanske restavracije.
• tako sem se odpravila v nabavo hrane, kar je, če se tja odpraviš z mestnim avtobusom rahlo nepraktično. K sreči sem imela prevoz za nazaj.
• ko sem prišla nazaj domov in odprla hladilnik, kjer se so se nahajale 3 limone, odprta steklenica rdečega vina, lonček kisle smetane, gorčica in sirup Ospen, sem se odločila, da je potreben čiščenja. Prazne steklene police so bile namreč okrašene z lisami sumljivih barv. Spodnji del, torej zmrzovalnik, je sicer napolnjen do zadnjega kotička, vendar se je sčasoma v njem nabrala znatna količina ledu. Tako sem zavihala rokave in se lotila dela. Ko je bilo delo opravljeno in hrana lično zložena na policah sem cel večer hodila gledat kako lep je.
• očitno me je po tem zagrabila pospravljalna mrzlica. Ker sem stanovanje posesala že dan prej, prav tako pomila umivalnik in tuš kabino, pobrisala prah iz knjižnih polic in ostalih skritih kotov, zdrgnila kuhinjski pult, korito in keramično ploščo, sem se tokrat lotila (zimskih) čevljev - škornjev. Skrtačila sem jih, namazala z zaščitno kremo ter z bombažno krpo spolirala do sijaja. Določeni gredo naslednji teden še na obisk k čevljarju, da petam nudi prvo pomoč, nato pa bodo na varnem počakali do naslednje jeseni/zime.
• nakar sem se lotila še plaščev in jaken ter jih povaljčkala in iz njih odstranila vse nečistoče.
• prišla sem do zaključka da so se temperature (zunaj) že dovolj dvignile, da končam z mučenjem oleandra na stopnišču bloka ter ga postavim (nazaj) na svež zrak, sonce in dež. Na njegovo mesto na balkonu. Za nameček sem balkon še pometla. Detajlno pomivanje sledi v prihajajočih mesecih.
• nato sem kolebala med likanjem in umetniškim ustvarjanjem. Zmagalo je slednje. Tako sem naredila nagrado še za tretjo izžrebanko Vixi in eno rojstnodnevno čestitko v zadnjem hipu. Nagrada za Vixi mi je RES všeč, morda si omislim kaj podobnega še zase (kolikokrat sem si to že rekla, izpolnila pa skoraj nikoli?!). Sem pa čisto na koncu doživela manjši spodrsljaj, tako da je nagrada potrebna manjšega popravila. Ah, ja. Vixi, nič ne skrbi, na koncu boš prejela brezhibno delujočo nagrado. Obljubim! Objavim jo pa seveda takoj, ko bo na varnem v lastničinih rokah.

Not bad for the day without plans!

Uhane dobi... Kameleonka

Ravnokar sem se vrnila iz najinega (prvega) snidenja s Kameleonko. V njeni družbi sem preživela dve prijetni urici ob sproščenem klepetu, mlačnem kakavu in mrzli palačinki (everything can't be perfect!). Čisto na koncu, preden sva se poslovili, sem ji izročila njeno "nagrado". Priznam, da sem imela malo (pozitivne) treme: ali ji bo všeč ali ji bo moja "nagrada" predstavljala le predmet za nabiranje prahu (interna fora). Veste kaj, moji uhani so ji všeč! Čisto zares! In veste kaj? Vesela sem zaradi tega! Zelo!

Pred mano je še en izziv. Bom zmogla izžrebanko razveseliti tudi v tretje? Srčno upam! Ostanite z nami, nadaljevanje sledi. Vixi, na vrsti boš naslednji teden!

Broško dobi... Mymy

Priznam, da sem si vzela čas. A kaj, ko so srečne izžrebanke mojega "obdarovanja" v obliki žrebanja krasne punce (sicer poznam le eno, Mymy), ki so mi pustile svobodno izbiro glede "nagrade" ter me potolažile, da je trema glede dovršenosti mojega ustvarjanja odveč (Vixi). Celo namignile so mi, naj si z "nagrado" ne belim glave, saj je njihov okus glede všečnosti in uporabnosti zelo delikaten (Kameleonka). Ravno zato, ker se z Mymy osebno poznava, ali pa, ker je bila glede "nagrade" med vsemi tremi najbolj neučakana, je bila prva na vrsti za obdarovanje. V trenutku, ko sem potegnila listek z njenim nickname-om se mi je prižgala žarnica - broško ji bom naredila! Tako, tukaj je. Produkt mojih ustvarjalnih možganskih celic in potrpežljivih prstnih blazinic:

Mymy, upam, da jo boš z veseljem nosila (in da mi jo boš kdaj posodila!).

Lep je dan

Res je. Lep je dan. Prebudili smo se v sončno jutro! Zato so mi - oziroma soncu - oproščene sence na fotografijah. Ne bom na dolgo in široko opisovala nagradni žreb (čeprav je moj prvi), naj slike povejo svoje:

Čestitke izžrebankam!
Mymy, Vixi in Kameleonka pustite v komentarjih svoj kontakt.
I'll (try to) do my best!

100-ka oz. ko Storyteller časti

Hja, se vam zdi neposrečena izbira fotografije za ta post?
Niti ne.
Naj vam razložim.
Zgodba gre tako...
Od začetka.

V novembru (lani, ja) sem pasla svoj firbec na raznoraznih domačih in tujih ustvarjalnih blogih (njih število v zaznamkih se je vsaj podvojilo v tistem obdobju), ki so "prilivali olja na ogenj" moji ustvarjalnosti. Ideje vezane na božično-novoletni čas so kar vrele iz mene. Seznam idej - kar se tiče izdelovanja home made voščilnic, okraskov in daril - se je vsak dan daljšal. Zaloga craft materiala iz Prometeja se je tudi - skladno z dolžino seznama - večala. Pravzaprav ga je bilo povsod dovolj, po celem stanovanju, saj vsega nisem uspela pospraviti v - mojim ustvarjalnostim namenjeno - omaro. Verjamem, da sem v prej omenjeni trgovini pustila vsaj polovico novemberske plače. Toliko za uvod. Da si ustvarite približek realne slike. Imela sem namen osnovati celo novo kategorijo, torej Bedtime story Božič, kamor bi "pospravljala" svoje izdelke. Menila sem, da bo teh ravno dovolj, da bom do 100-ke prišla tam nekje okoli Božiča. In takrat se seveda obdaruje. Pa mesec december žal ni bil ravno moj mesec. Idej in inspiracije mi ni zmanjkalo, zataknilo se je pri motivaciji in volji. Tako sem to, tako zaželjeno, obdarovanje prestavila na januar, ko tradicionalno, darove nosijo Sveti Trije Kralji. A kaj, ko je december (oz. to moje decembrsko vzdušje) trajal nekoliko dlje. Sem si rekla prav, kmalu bo moj blog praznoval svoj prvi rojstni dan. Tudi to je primeren čas za veselje in obdarovanje. Pa očitno spet ni bil pravi trenutek. Počasi sem se sestavila skupaj in sem začela bloganju posvečati nekoliko več pozornosti tako, da sem uspela spisati teh 99 postov in zakaj pa ne? Zakaj ne bi 7. februar primeren dan za obdarovanje? Torej, da ne bom dolgovezila ter ponovno natipkala še kakšno dolgo filozofsko razpravo ali post brez glave in repa, vas pozivam, da do nedelje 15. februarja pustite komentar na to objavo ter se pustite presenetiti! Nagrada je namreč tudi meni zaenkrat še neznanka oz. bom za izžrebanko(ca) poiskusila ustvariti osebno darilo, glede na mnenje, ki sem si ga ustvarila o vas na vaših blogih. Zmenjeno?!

(na fotografiji je detajl ene in edine hand made voščilnice, ki je bila ustvarjena izpod mojih prstov v pred-prazničnem času ~ tako sem letos pošiljala voščilnice iz "zaloge")

Week-end

Wohoo! Vikend je za mano! Boste rekli "kaj ti je, baba zmešana, da se veseliš"?! Saj se ne, veselim se, da je delovnik, ki ga začenjamo za dan krajši! Šalo na stran. I enjoyed the weekend in že se veselim tedna, ki je pred nami.

V petek sva se z mojo M. dobili deloma za njen rojstni dan, deloma za moj. Zapili sva njen, v kino sva šli za moj. Imela sem namreč v dobrem kupon za ogled filma po lastni izbiri. Vem, da je od mojega rojstnega dne minila že 1/4 leta, a če vam povem, da me čaka obisk Koloseja z M. še od prehoda v novo leto 2007, sva bili kar hitri! Izbrala sem film Mamma Mia! in ni mi žal. Čeprav se ne prištevam med oboževalke skupine Abba me je njihova glasba v eni uri in 48ih minutah čisto posrkala vase. M. si je prepevala "Voulez-Vous", "Chiquitita" in "The winner takes it all", mene so pa pošteno srbele pete ob "Honey, Honey", "Dancing Queen" in "SOS". Po koncu filma sem si zaželela, da bi se z M. lahko prestavili v lokal, kjer bi vrteli njihovo musko. Takšna želja je prisotna tudi po vsakem koncertu, ki se ga udeležim. Sovražim, ko odjavna špica oz. moledujoč aplavz ter vriskinkrik po zadnji pesmi naglo prekine tok energije, ki se polastni mojega telesa. Vedno sem se spraševala, kako to, da gostinci ne zaznajo te tržne niše. Kako to, da gostinci ne zazanajo, da bi se trume oboževalcev vile v njihov lokal in ob pesmih njihovega najljubšega pevca ali skupine preplesale preostanek noči (in ob tem seveda zapravljale, da bi preprečile svojo dehidracijo). Morda le jaz razmišljam tako.

(klikni na sliko za trailer)

Ker takšnega lokala v Ljubljani (še) ni, sva se prestavili v Čupiterijo v starem delu mesta, kjer sva si privoščili vrček sangrije in babji čvek. Nazdravljali sva letu, ki je minilo in letu, ki je pred nama (od RD do RD). Ugotovili sva tudi, da v (koledarskem) letu, ki prihaja, praznujeva okroglo obletnico najinega poznanstva in prijateljevanja! Wohoo! Če povzamem besede moje M., naju v čast 10-ki(!) čaka leto žuranja, razen(!) če bo ona v 9. mesecu nosečnosti! Draga moja, se bova že prilagodili tvojemu rastočemu trebušku če/ko bo potrebno. In glej, da se ne premisliš(ta) glede imena, ker gredo pajacki že v izdelavo! Šalo na stran. Kot v starih časih (v najini ljubljeni Španiji) sva ustrajali dolgo v noč. Na poti domov sva šli še po burek, ter najino druženje (v moji kuhinji) podaljašali še za uro ali dve. Stara moja, dokazali sva, da nisva še za na odpad!

(del darila za M. / tisti del, ki je made by me)

V nedeljo zvečer sem si privoščila razvajanje v kopalnici. The big one! Piling telesa, vlažilna maska za obraz, kura za barvane in poškodovane lase, depilacija, beljenje dlak, pedikura. Ravno ugotavljam, da sem pozabila na manikuro. Glede na to, koliko se mi zadnje čase nohti lomijo in cepijo in je vsak drugačne dolžine, jih raje ne bi lakirala in s tem usmerjala pozornost nanje. Iz embalaže sem iztisnila zadnje kaplje svoje stare kreme za prhanje in svojega starega mleka za telo ter tako na polico postavila svoj nov gel za prhanje in novo mleko za telo. Že dolgo si nisem skoraj vsak del telesa namazala s svojo kremo (I said it was the big one!) ter se prepuščala različnim teksturam in vonjavam. Odrezala sem se od sveta za uro in pol! I really neaded! Ahhh...

In kaj sem počela ves čas vmes? Spogledovala se z diplomo! Uspešno!

Virtualna preobrazba

Danes sem v službi - od svoje nadrejene - izvedela za to spletno stran: http://elite-makeover.com/. Tu lahko - preden greš k frizerju - preveriš ali je željena frizura, ki jo občuduješ na svojem priljubljenem zvezdniku všečna tudi na tvoji glavi. Tu lahko - preden zaviješ v najbližjo drogerijo - preveriš, če ti je "ta-in-ta" odtenek senčila všeč tudi na obrazu ali le v "lični-mični" škatlici. Tako preprečiš praznenje denarnice brez željenega učinka. Všečno, predvsem pa kratkočasno. Danes sem v času malice ostala v pisarni in ustvarila sledeče virtualne preobrazbe (na modelih). Nisem se mogla odločiti katero gospodično naj objavim in katero ne. Tako objavljam vseh šest. Odločite se sami, katera je najbolje prestala preobrazbo izpod mojih rok. Jaz pa se bom ob priliki doma poigrala še z real me. Od nekdaj me zanima, ali bi mi pristajala afro-look pričeska.

PS: Imam nekaj (manjših) pripomb glede te strani. Predvsem me moti ta rumeni post-it listek, v katerega lahko vpišeš svoje sporočilo po želji. In če ne vpišeš nič, se ti izpiše ta tekst, viden zgoraj. Pa še moško obliko glagola so uporabili. Me prav zanima koliko moških uporablja to in njej podobne strani?! Vem, da svojega ne prepričam v milijon letih, naj si omisli virtualno preobrazbo. Tako, da bi se lahko nam večinskim uporabnikom te strani zahvalili s tekstom zapisanim v obeh oblikah: "Zdravo! Pravkar sem ustvaril/a navidezno preobrazbo". Bolje: zamenjajte tekst! Še bolje: Izpustite ga in dovolite uporabniku, da zapiše željene vrstice! Najbolje: Umaknite ta "ne-bodi-ga-treba" post-it listek!

Držite pesti!

Ne navdušujem se nad nagradnimi igrami. Vsaj do sedaj se nisem. Kot že veste rada ustvarjam. Moj spekter ustvarjanja je veliko manjši, kot bi si želela, a kljub temu sem že marsikoga razveselila s svojim unikatnim darilom. Prijateljice največkrat obdarim z izbranimi kosi nakita, rada pobarvam in drugače okrasim tudi kakšen lesen kos: od okvirjev za sliko, ogledal do takšnih in drugačnih šatulj za nakit in škatel za shranjevanje. Prav posebno strast mi predstavlja izdelovanje čestitk in voščil za različne priložnosti (nekaj jih je na ogled v prejšnjem postu) in aranžiranje oz. zavijanje daril. Od nekdaj si želim, da bi si znala kaj tudi sešiti. Začela bi seveda z manjšimi kosi, vendar se ne bi branila kakšnega unikatnega krila, majice, jakne. Če temu izdelku dodam še sitotisk sem zadela na lotu! Želje so velike, ideje se vedno znova porajajo in inspiracija je neskončna. Sicer sem kakšen manjši kos, kot je peresnica, torbica za mobitel in novoletni okrasek za na jelko že sešila, in sicer na roke. Žal mi je, da si večkrat ne privoščim kak unikatni kos nakita ali oblačila (tudi sama sebi bi lahko kdaj pa kdaj kaj naredila). Očitno sem preveč zaplankana kar se tiče lajšanja denarnice za tovrstno nakupljeno 'blago'. In ne, ne mislim, da so ti izdelki neupravičeno dragi (ali pa le dražji) od tistih nakupljenih npr. v Zari ali H&M-u. Ravno zato, ker tudi sama ustvarjam, vem, koliko časa in potrpežljivosti je vložene vanje (jaz že čestitko lahko delam več ur skupaj in te kar zaboli, ko vidiš kako roma v smeti). Ti izdelki imajo imajo prav posebno vrednost, saj je vsak zgodba zase. Z njim lahko ustvariš prav posebno vez, kar z uhani iz npr. H&M-a, ki jih nosi tudi vsaka tretja na ulici (ne razumite me napak, tudi sama kupujem nakit v H&M-u) ni mogoče.

Danes sem odkrila všečen blog, na katerem so na ogled še bolj všečni izdelki in eden izmed njih, bi lahko z malce sreče... bil moj!

My heart longs for the sea

Pravzaprav se ne morem odločiti ali mi je bolj všeč ta s "skinny starfish" ali tisti drugi s "fat starfish". Če bi dobila to čudovito - poletno obarvano - verižico, mi je prav vseeno kateri motiv bi jo krasil. In sreče ter navdušenja najbrž ne bi mogla skriti (to je očitno, saj že pred znanimi rezultati to oglašam na veliki zvon). Glede na tematiko tega posta ne morem mimo Fensi Šmensi, bloga, ki mi je v velik navdih in vedno znova željno pričakujem nove poste. Žal oktobra lani še nisem poznala Ano in nisem brala njen blog, tako da se nisem mogla potegovati za njeno unikatno torbico z motivom severnega jelena v čudovitih roza, turkizno modrih in zelenih odtenkih. Toplo pozdravljam tudi njeno obdarovanje za Dedka Mraza. Njene denarnice si redno ogledujem v njeni spletni nakupovalnici in zbiram pogum za svoj prvi nakup.

Morda se v prihodnosti tudi sama odločim za obdarovanje svojih zvestih bralcev (bralk!) in komentatorjev (komentatork!). In ne pozabite, držite zame pesti, da osvojim to lepo nagrado. Rezultati bodo znani jutri.

Ljubezen je v zraku

7.7. 2007 <3 Monika in Goran

Življenje nas je naučilo,
da bistvo ljubezni ni v tem,
da se dva gledata,
ampak da skupaj zreta
v isto smer.

(^^ this one is not made by me)

M., najine poti so se srečale na poti v Španijo, poleti l. 1999 in od takrat sta najini poti nerazdružljivi. S ponosom in velikim zadovoljstvom sem te (kot priča) pospremila na tvojo pot v zakonski stan s svojim izvoljencem. Ob vajini papirnati poroki nama želim, da bi se skupaj poveselili (kot tolikokrat do sedaj) na vajini zlati poroki.

12. 7. 2008 <3 Judita in Karlo

Sprva sta bili dve poti,
ki sta šli vsaka po svoje,
potem sta dolgo potekali druga ob drugi,
sedaj pa se združujeta v eno samo.

J., združili sta naju skupne počitnice v Bohinjski Bistrici. Čeprav nisva iz istega kraja, sva zgradili most, ki naju povezuje. Srednjo šolo sem preživela ob praznenju nabiralnika, ki si ga ti tedensko polnila s svojimi pismi. Kljub temu, da lahko na prste ene roke preštejem kolikokrat sva se v tem času videli, si igrala pomembno vlogo v mojem življenju. Sčasoma se je pretok pisem začel redčiti, dokler se pošta ni zreducirala na rojstno-dnevne čestitke in božično-novoletne voščilnice. Januarja letos sva se ponovno srečali, na reviji poročnih oblek. Z veseljem sem se odzvala povabilu.

26. 7. 2008 <3 Tinkara in Boris

V življenju ni lepšega

od zveze dveh ljudi, katerih

ljubezen je v dolgih letih

iz drobnega želoda strasti

zrasla v mogočno, trdno

ukoreninjeno drevo. Vse

spremembe preživi, odeto

v košate veje, in vsak list

ima svoj posebni pomen.

T. in B., spoznala sem vaju v 'paketu' na praznovanju prvega skupnega rojstnega dne svoje boljše polovice. Od takrat smo skupaj praznovali kar nekaj (tudi osebnih) praznikov in posebnih dni v letu, med drugim tudi dan, ko sta si obljubila večno zvestobo. Želim si, da bi bili tudi v bodoče najini dnevi na obali lepši tudi zaradi vajine družbe. Zaradi vajinega primorskega temperamenta!

26. 7. 2008 <3 Ksenija in Sebastijan

Ljubezen se rodi iz veselja

s katerim gledata drug drugega,

hrani se s potrebo,

da spet vidita drug drugega,

in se zaokroži,

ko se ne moreta več ločiti.

K., spominjam se prvega delovnega dne v Zari, kjer sva bili nekaj časa sodelavki. Preživela sem ga v skladišču, na prevzemu blaga, nekaj 10 metrov pod zemljo. V trenutku sva se ujeli in si v delovnem tandemu povedali vse. Pravzaprav so ostali sodelavci ob koncu dneva mislili, da se poznava že od prej. En dan je bil dovolj, da sva stkali prijateljstvo, ki se je ob izmenjavi izkušenj pri prenovi stanovnja le še poglobilo. Priznam, da me je sms, da sta se skrivaj poročila v Turčiji, vrgel iz stola!

(PS: Imena so izmišljena, vendar se začetnice imen ujemajo z realnimi imeni.)

Iz starega novo

Stari:

Novi:

Na kratko in v slikah

• pred časom nisem (več) našla smisla v pisanju bloga. Ne, ni me zagrabila blogerska kriza, vsaj ne v pomenu besede, kot jo jaz razumem. Ni bil razlog v tem, da nisem vedela o čem pisati. Na mojem blogu tako ali tako ni moč najti "veleumja", pišem le o vsakdanjih stvareh. Pravzaprav sem imela v delovni tabli shranjenih kar nekaj osnutkov, ki so pred minuto romali v koš. Povozil jih je čas. Ne maram pisati o stvareh, ki niso več aktualne. Besede, ki sem jih prebirala pred minuto in pol, me ne nagovarjajo več. Puščajo me ravnodušno. Ne samo besede, tudi mene je zadnje dni povozil čas. Zadnje dni sem tolikokrat uporabila frazo "nimam časa", da se bojim, da mi je prišla v navado. To je prvi razlog. Prebiram svoje besede, zapisane črno na belo in zgroženo ugotavljam, da pljuvam v lastno skledo. V življenju sem velikokrat požrla svojo besedo. Velikokrat ni bilo (le) od mene odvisno. Vendar sem sita nenehnega iskanja izgovorov. Ko prebiram svoje t.i. obljube, ki se jih že n-tič ne držim, mi gre na bruhanje. Tudi to je razlog, zakaj sem si zaželela uporabiti tipko d-e-l-e-t-e. Da mi ne bi bil (lastni) blog in (lastni) zapisi v opomin. Bodejo v oči (in v srce)! To je drugi razlog. Tako, kot sem se počutila glede zapisov na blogu, sem se počutila (tudi) glede svojih dejanj in misli. Izgubljeno, nemočno... kot tujka v (lastnem) življenju. Lahko bi pisala o tem. Vendar, če čutiš potrebo, da zgodbo zaviješ v celofan, je vse skupaj brez pomena. Izbrala sem drug način očiščevanja lastnih misli. Pustila sem jim, da same zbledijo. Vendar, če jih ne porineš, traja malo dlje. To je tretji razlog. But now I'm back! Is anybody glad?
• moje "fashion stories" samevajo. Ne zato, ker ne bi imela motivacijo in voljo. Nanje gledam kot na projekt. Da projekt "zalaufa" je potreben največji vložek v obliki posvečenega časa. Ko "steče" je vse lažje. In tu, se pri meni, zalomi. Vse ostalo se vzpenja po lestvici prioritet proti vrhu, one pa ostajajo na dnu. Ravno danes sem zasledila oglas, ki bo (ostal) le eden izmed tistih, na katere se ne bom prijavila. Zjutraj ni časa za photoshoot-ing, zvečer - ko se stanje umiri - je čas za spanje in moj "fotograf" vidi le še posteljo. Tako se potrjuje dejstvo, da če hočeš, da se stvari naredijo, jih naredi sam. Morda si omislim stojalo za svojega Nikona. Ne glede na vsa našteta dejstva sem imela možnost sodelovati pri stilskem izzivu skupaj s S. Pomagala sem ji namreč pri "domači nalogi". Tako sva na glavo obrnili moje obleke, čevlje in modne dodatke in ustvarili 8 različnih style-ingov. No, poslikali sva jih več, toliko jih je na koncu izbrala S. Za vsak dan v tednu po enega, za soboto pa dva. Predvidevam, da dopoldanski (tržnica) in večerni (club). Komaj čakam, da mi prinese CD s fotografijami in s podobo končnega izdelka. I found out I could do this for a living!
• ene izmed obljub se (še) striktno držim! Eastern promises! I proudly represent you a gift for my M.
• Blogres me je pustil ravnodušno. Sicer je res, da sem se udeležila le predavanj, ki so potekala drugi dan - v soboto. Po pravici povedano, sem se udeležila predavanj po 13. uri. Določena predavanja so bila zanimiva, določena malo manj. Za določena ne vem, kaj je bil njihov namen oz. sporočilnost. Glede na blogrolo prijavljenih sem pričakovala številčnejšo udeležbo blogerjev. Sama bi si želela večjo interakcijo med samimi blogerji že v sklopu "uradnega dela", morda v obliki delavnic in/ali okrogle mize. Morda se je družabni vidik Blogresa razvil v "neuradnem delu" v Rugby bar-u (v petek) in v Čupiteriji (v soboto), kjer sama nisem pristavila svoj piskerček. Z Meeyo sva se v petek tja namenili v dobri veri, a sva končali na sladoledu ob Ljubljanici. Morda se naslednjo leto spet prijavim, da vsaj dobim majico v pravi velikosti (morda bi lahko ob prijavi označil željeno velikost?!) in izkaznico s pravilno napisano povezavo do svojega bloga.
• končno najdem tisto, kar iščem. Končno so stvari postavljene na svoje mesto. Finally!
• za mano so kratke (študijske) počitnice na slovenski obali. En dan sva skočila še do južnih sosedov. Na ogled lokalnega akvarija (z jadranskimi vrstami).

Tears dry on their own

What is right and what is wrong
who can say?

I could not
so why should you
(and you, and you...)?

I do no harm
so I hope.

Let me take a breath
to clear my mind.

Everywhere I go
you are there inside me
I see you
every time I close my eyes.

You have been the one
you have been the one for me.

Is the hardest thing I ever had to do
to turn away pretending I don't love you.

Don't ask for the meaning of my tears
tears (will) dry on their own.

Išče se glavni junak*...

... za na majico. Pravzaprav se jih išče 10, za na 10 majic.

Kakšen naj bo junak?

Torej, iskanega je moč najti v slovenski literarni kulturni dediščini. Morda se skriva v (ljudskih) pravljicah in pripovedkah, morda v baladah, gazelah ali sonetnem vencu. Morda v romanu, noveli ali črtici.Predvsem mora biti (in njegova zgodba) privlačen, da se jo lahko upodobi na majici!

Predlog? Ideja? Preblisk?

Sama sem do sedaj pomislila na:

Lepo Vido
Martina Krpana

Povodnega moža

Kralja Matjaža

Majice bodo unikati, 'hand made izdelave' in (predvsem) namenjene tujcem.

'Otroški motivi' niso izvzeti!

* z uporabo moške oblike besede junak, sta mišljena oba spola.

Za K.

Tvoje življenje naj bo podobno vzkliku, ne dolgočasnemu pojasnilu.
Postavi se v svojo držo. Ne dovoli, da bi ti jo izbral kdo drug.
Ne zapravljaj čarobnosti trenutka, s tem da razmišljaš, kaj bo sledilo.
Bodi izvirna. Če to pomeni, da si malo čudaška, nič zato.
Dovoli, da od časa do časa tvoj pustolovski duh premaga zdravi razum.
Zapomni si, da boš za vse, kar je vredno početi, porabila več časa, kot si misliš.
Ne zamenjuj udobnosti s srečo.
Ne zamenjuj neprijetnosti z resničnimi problemi.
Zapomni si, da je edino neumno vprašanje tisto, ki si ga hotela zastaviti, pa nisi.
Ne dovoli, da bi se okoli tvojih sanj razrasel plevel.
Ne pričakuj drugačnih rezultatov istega obnašanja.
Bodi zadovoljna s tem, kar imaš in se trudi, da bi dosegla tisto, kar si želiš.
Razmišljaj. Verjemi. Sanjaj. Drzni si.