30

Cuando el ángel muere

Dozdeva se mi, da vlada neko obdobje obujanja spominov. Pred nekaj trenutki, sem prebirala svoje davno napisane pesmi in se čudila od kod sem dobila inspiracijo. Čeprav ni niti ena povsem avtobiografska se v marsikateri prepoznam. A šele sedaj, ko imam nekaj let življenja več za seboj. Ah ja, od nekdaj imam trenutke, ko se mi zazdi, da sem zrel um ujet v mladem telesu (velikokrat je tudi obratno). Na tem mestu naprošam morebitne hispanistke, ki prebirajo moj blog, da se vzdržijo komentarjev zaradi pravopisnih in slovničnih napak ;)

Cuando una persona

encuentra a su pareja

algo pasa en el cielo.

Entre las nubes

un ángel nace.

Cuando dos viven

como un cuerpo,

cuando dos viven

como un mismo latio de corazón,

causa que

un ángel crece.

Me habías mentido

cuando he sido en tus brazos.

Me has engañado

cuando he acariciado tu cara.

Te busqué

en nuestra laguna

pero no estuviste ahí.

Te busqué

en horizonte

pero no estuviste allí.

Te busqué

en esa noche de verano

pero no estuviste en ninguna parte.

Te enocontré.

Te vi.

Pero no estabas solo.

Vi la silueta de tu cuerpo

y la tuya jugó con la de ella.

Cómo pudiste marcharte

sin decir adíos.

Tus actos han infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Tu injusticia ha infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Tu frialdad ha infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Tu inalterado ha infligido

a ángel de amor

las heridas mortales.

Estoy aquí.

No puedes ver mis lagrimas.

Está lloviendo.

Cuando el ángel muere

el cielo llora.

No puedes ver mis lagrimas.

Igra bez granica

Da se bar mogu probuditi u svijetu ljubavi

bez starih dugova i ovih nakaza što su me stalno pratile
da te bar mogu poljubiti bez loših sječanja na hladna prolječa
bez slike stradanja što se baš na nas zalijepe

Jer moj je život igra bez granica
umorna priča, trganje stranica
na kojim ništa ne piše

Jer moj je život vječito padanje
kad zbrojim poraze ništa ne ostane
samo još vučem navike
i sve na tome ostane

Da te bar mogu probuditi, kavu ti skuhati, u krevet donjeti
pa te poljubiti, al' toga nema i ne postoji
da se bar mogu zaljubiti u malu seljanku na nekom proplanku
gore u svemiru tako da dolje ne vidim

Details

Mesto Ohrid

Mesto Ohrid je prvič omenjeno v grških dokumentih iz l. 353 p.n.š. z imenom "Lychnidos", v prevodu "mesto luči". V Ohrid se je preimenoval šele l. 879 n.š., najverjetneje iz fraze "vo hrid" ali "v hrib", saj je mesto obdano s hribi oz. je zraslo na njihovih pobočjih. Za časa bizanca se je mesto razvilo v pomembno kulturno in ekonomsko središče ter središče ortodoksne oz. pravoslavne veroizpovedi. Pomebna lika iz tistega časa sta Sv. Kliment in Sv. Naum, ki sta na tem področju delovala do l. 916 oz. do l. 910. Za časa življenja, l. 893, sta tu ustanovila prvo slovansko univerzo. V začetku 11. stoletja je Czar Samuil v Ohrid preselil sedež drugega makedonskega carstva, katerega ustanovitelj je bil. Obzidje njegove trdnjave se še vedno dviga nad mestom Ohrid. Ohrid je bil znan tudi kot "drugi ali evropski Jeruzalem" ali najsvetejše mesto na tem delu Evrope, saj je v 'svojih časih' v njem delovalo 366 cerkva oz. manastirov. Torej za vsak dan v letu po ena (tudi za prestopno leto). K pomebnosti mesta Ohrid priča dejstvo, da je že 28 let na seznamu UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine.

Ali Pasha-ina Džamija in 900 let stari Činar na trgu Kruševske republike.

Obzidje v osrčju katerega se skriva stari del Ohrida.

Sveta Bogorodica Perivleptos

Perivleptos je sestavljanka iz dveh grških besed in v prevodu pomeni "vidi/ščiti naokoli". Po vsej verjetnosti bi ime te cerkve lahko prevedli v "Mati Božja Najsvetejša". Pravzaprav je to ime ponovno prevzela pred nekaj leti, pred tem se je imenovala po Sv. Klimentu, čigar relikvije se nahajajo tu. Sv. Kliment je zavetnik mesta Ohrid in (zato) se ga tu velikokrat omenja. Nasproti se nahaja Galerija ikon z vstopnino okoli 0.50 EUR.

Rimski amfiteater

Rimski amfiteater je bil zgrajen pred več kot 2000 leti, vendar je bil stoletja zakopan, do začetka 20. stol., ko so ga na novo odkrili. Arheološka dela so stala do 60-ih in v 90-ih je v vsem svojem blišču ponovno zagledal luč sveta. V poletnih mesecih je eno izmed prizorišč poletnega festivala - Ohridsko leto in 3. avgusta bo od tu zvenel glas Lenny-ja Krawitz-a.

Trdnjava Czar-ja Samuil-a

Od obzidja dolgega 3 km in visokega 16m se je do današnjih dni ohranilo 18 stolpov in 4 vrata.

Sv. Kliment, Plaošnik

Tu je bila prva univerza in od tu so za časa turške okupacije prestavili relikvije Sv. Klimenta v cerkev Sv. Bogorodice Perivleptos. Rekonstrukcija je bila končana l. 2002.

Sv. Sofia

Sv. Sofia je ena izmed dveh cerkva na svetu, ki ponuja tolikšno število lepo ohranjenih fresk iz. 11.stoletja. Zaradi izredne akustike predstavlja eno izmed glavnih prizorišč poletnega festivala.

Hiša Robev oz. Narodni muzej

Trinadstropna lesena hiša je eden izmed najlepših primerkov makedonske arhitekture iz 18. stoletja. V njej, se poleg muzeja, nahaja delavnica in prodajalna ročno izdelanega papirja ter tiskanega na rekonstrukciji Gothenberg-ove lesene tiskarske stiskalnice. Drugi (od dveh) primerek te tiskarske stiskalnice se nahaja pri nas, na Blejskem gradu.

Beach (party)

Temperature so trenutno precej nižje od tistih, ki jih moje telo zaznava kot poletne. Svojo zagorelo polt skrivam pod dolgimi rokavi in hlačnicami (le nogavicam se še upiram in se zato - posledično - zvečer v posteljo uležem z ledenimi prsti, grrr). V spominu se vračam nazaj. Tja kjer večno sonce sja, tja kjer ti vroč pesek greje bosa stopala, tam kjer ti kristalno čista voda ohladi razgreto telo. Na ohridske plaže.

GRADIŠTE

Po leseni brvi okoli skale, se razpre pogled na lepo urejeno plažo iz belih prodnikov. Trikrat. Plaža, ki se razpostira v treh zalivih. Mene so povsem očarali ti leseni gugalniki.

LAGADIN

Plaža, 2 min hoje stran od Vile Bisera v Lagadinu, kjer smo bile nastanjeni. Pravzaprav si se le spustil po klancu navzdol in se potopil v jezeru. Lastnikova hči, Bisera, pa ima potencial za novo glasbeno zvezdo na makedonskem glasbenem nebu.

Slikano iz ladjice na poti k Sv. Naum-u.

NEMO

Čeprav piše, da je kopališče namenjeno plavalcem, smo se mi bolj namakali v vodi in mislim, da tudi večina domačinov. Še dobro, da sem imela svoj rentan ležalnik v drugi vrsti, saj je ta plaža iz črnega peska, ki je razgret kot žerjavica. Vsakič, ko sem šla v vodo sem se najprej 5 min obotavljala ali naj grem do vode v natikačih in jih tam pustim ter jih s peskom zamažem ob vrnitvi v svojo postajanko pod senčnikom, ali naj prehodim ta meter in nekaj. Slednje ni prišlo v poštev. Podala sem se v tek in... aaaa. Svežina vode.

PLAŽA PRI oz. POD SV. KANEO-m.

Laško in Ckoпcko, z roko v roki! Ja, Makedonci spijejo tudi velike količine Laškega. O Unionu ne duha, ne sluha. Še to, v večini primerov, ko naročiš sok, dobiš fruktalov.

Najbolj so me navdušili lokali oz. klubi na plažah. Podnevi nudijo prijetno zatočiše pred soncem, oazo osvežitve in prvo pomoč za prazne želodčke. Ponoči se prelevijo v diskoteke na prostem. Tu so že vrteli mnogi dj-i, v Gradište pa 9. avgusta prihaja Erik Prydz.

Tudi to dogaja, (žal) nepreiskušeno na lastni koži.

Prvi vtisi

Kristalno čisto eзepo.

Sonce, sonce, sonce.

Prijazni domačini.

Ckapa za (zelo) okusno večerjo.

Zavidanja vredna naravna in kulturna dediščina.

Jezik, ki ti že po nekaj dneh postane domač.

Maнactиp na vsakem koraku.

Plesanje do zore.

In želja po vrnitvi.

Tears dry on their own

What is right and what is wrong
who can say?

I could not
so why should you
(and you, and you...)?

I do no harm
so I hope.

Let me take a breath
to clear my mind.

Everywhere I go
you are there inside me
I see you
every time I close my eyes.

You have been the one
you have been the one for me.

Is the hardest thing I ever had to do
to turn away pretending I don't love you.

Don't ask for the meaning of my tears
tears (will) dry on their own.

Mine leto

Zajdi, zajdi jasno sonce,
Zajdi pomrachi se.
I ti jasna le mesechino,
Zajdi udavi se.

I ti jasna le mesechino,

Zajdi udavi se.
Crni goro, crni sestro!
Dvajca da crnime!
Ti za tvojte lisja le goro,
Jas za mojta mladost.
Tvojte lisja gori, sestro,
Pak ke ti se vratat.
Mojta mladost goro, le sestro
Nema da se vrati.
Mojta mladost goro, le sestro
Nema da se vrati.

Zajdi, zajdi

Tablete vs. Sirup

Odločila sem se, da vam razkrijem še en del svoje temne plati. Namreč mojo (ne)zmožnost požiranja tablet. K sreči v življenju nisem bila prav pogosto bolna in sem večino svojega "bolniškega" staža oddelala že v vrtcu oz. v začetku osnovne šole. Takrat sem vojno virusom napovedala v obliki raznobarvnih sirupov. V spominu mi je predvsem ostal sirup roza barve. Do danes sem zmotno mislila, da je bil to Ospen. Čez čas so bitke postale krvoločneješe in izgube so bile tudi na moji strani. Boriti sem se morala sama s seboj, da sem lahko tekmovala proti virusom. Vse se je začelo takrat, ko mi je zdravnica prvič predpisala tablete. Nič posebnega, pravite? Tudi meni se ni zdelo, dokler, že ob prvi, nisem izgubila bitko. Najbrž, če niste take sorte, kot sem sama, težko razumete kakšno neznosno muko mi predstavlja požiranje tablet. Povem vam, da bi zame lahko bilo prisilno požiranje tablet predmet ustrahovanja oziroma učinkovita mučilna metoda, and I mean it!

Če vse skupaj povzamem, mi na pol stopljeno tableto uspe pogolniti v n-tem poiskusu ob abnormalni količini (že) popite tekočine. Temu dodajte še prebledel obraz, solzne oči in siljenje na bruhanje (zaradi prej omenjene količine popite tekočine) in si lahko dokaj natančno vizualizarate mojo podobo ob tem početju. Še sreča, da res redko zbolim! Sčasoma sem se "zdresirala" do te mere, da sem uspela pogoltniti tableto Lecadola v manj kot 5-ih poiskusih. In prevzel me je občutek zmagoslavja.

Včeraj je kazalo slabo, danes sem doživela misijo nemogoče. Torej, kot sem že rekla, sem bila včeraj pri zdravnici, tako sem dobila antibiotike, natančneje Ospen. Deset dni, po eno tableto na 8 ur. Torej, znaša skupno število zaužitih tablet, 30 tablet. Že sama misel na to mi sproži neprijetne občutke. Ko pridem domov si pogledam velikost le-teh. Cmok v grlu. V navodilu sicer preberem, da lahko tableto pred zaužitjem razpolovim. Lažni občutek olajšanja. Z nestrpnostjo pričakujem 11. uro zvečer, vmes za krajši čas celo zaspim. Napoči trenutek resnice. Skupni čas poiskušanja: cca. 30 minut. Zaužita količina popite tekočine: cca. 1/2 litra. Splošno počutje: olajšanje (predvsem zato, ker se mi je vmes zaletelo in sem se za las izmuznila dušitvi). Vidni znaki: polita pižama. Preden sem zaspala, sem morala še dvakrat na malo potrebo. Zjutraj se je ponovila ista zgodba. Pravzaprav v malce hujši obliki. Skupni čas poiskušanja: cca. 40 minut. Zaužita količina popite tekočine: cca. 1 liter. Splošno počutje: "bruhala bom!". Vidni znaki: popita le polovica tablete. V slabi uri sem bila petkrat na mali potrebi.

Vendar, dogajajo se čudeži! Nikdar nisem verjela v pomen vez. Morda zato, ker jih (do sedaj) nisem imela. Vendar tokrat, brez njih ne bi preživela. Dobila sem recept za Ospen v sirupu. To mi pomeni več, kot glavni dobitek na lotu! Popoldne sem zaužila 2 žlici rumenega sirupa (ja, ni roza) in se ne obremenjujem z 11. uro zvečer. Niti z jutrišnjim dnem. Še manj z dnevom, ki mu sledi. Hvala, hvala, hvala!

"Zdrava kot dren"

Ne dolgo tega naj bi spisala motivacijsko pismo (ja, prav ste prebrali naj bi, ker ga na koncu nisem, a to je že druga zgodba), ki mi je dalo misliti. Misliti o sebi. Zamislila sem si namreč, da bi ga oblikovala v obliki seznama. Po alinejah - oziroma raje s številkami od 1 do 10 - naj bi se opisala. V tekst od 1 do 10 naj bi strnila misli, ki me opisujejo in me delajo drugačno od drugih. Saj pravim, dlje od tu nisem prišla.

A kljub vsemu, se mi zadnje dni, od časa do časa, v misli prikrade kakšna "drobtinica", ki me opisuje. Ta ali ona omembe (ne)vredna (ne)pomebnost. Še ne dolgo tega sem se pred vesoljnim stvarstvom hvalila, kako nikdar ne zbolim. Kako sem "zdrava kot dren".

Nazadnje sem bila zares bolna v 3. letniku srednje šole. Spominjam se, da sem v tistem času hodila na priprave za maturo iz angleškega jezika. Tečaj smo imeli dvakrat na teden po dve šolski uri in to ob najbolj nemogočem časovnem terminu. Ob sredah zvečer ob pol 20h (to je še šlo) in ob sobotah zjutraj ob pol 8h (jaaa, prav ste prebrali!). Tisto soboto sem stežka vstala (no, če sem iskrena, to ni bila nobena izjema) in komaj dočakala konec predavanja. Pot domov mi je delovala 2x daljša, kot ponavadi. Ko sem prišla domov sem kljub glavobolu ustrajala za mizo in delala domačo nalogo. Nakar nisem (z)mogla več. Mami sem rekla, da grem "eno rundo odspat", ker me boli glava. Ta stavek sem uporabljala dovolj pogosto, da pri mami takrat (še) nisem vzbujala sumljivih občutkov. Minila je ena ura, dve, tri... Napočil je čas kosila in jaz sem še vedno spala. Iz sanj me je predramil oči, s prošnjo, naj grem jest. Pogledal mi je v oči in rekel, da imam v vročino. Z zadnjimi močmi sem se borila in ga prepričevala v nasprotno. Ni se pustil. Termometer je pokazal 39,6°. Tako sem se tudi sama sprijaznila z dejstvom, da bom v postelji ostala še nekaj časa. Dokler ne prebolim gripo.

V zadnjem letu sem kar nekajkrat obležala za dan dva. Dovolj je bil le lekadol in "doza" spanja, da sem se napolnila z energijo in zdravjem. Vendar se mi je to dogajalo pogosteje, kot sem bila navajena. Pogosteje, kot sem pričakovala. Prvič se mi je zgodilo po treh zaporednih dneh žuranja in moj imunski sistem je klecnil. Je možno, da se moja žurerska faza počasi poslavlja? Da sem za to že prestara? Drugič se mi je zgodilo zaradi stresa. Bil je mesec september. Hodila sem v dve službi. V eni sem se uvajala in obetala se mi je redna zaposlitev. V drugi sem lovila še zadnje dni s študentsko napotnico. Mešanica pomanjkanja spanja in neredno prehranjevanje me je položila v posteljo. Tretjič sem kot "medicinska sestra" svojemu dragemu s tabletami Tamiflu v kali zatrla viruse. Vendar sem bila tudi sama precej slabotna in sem na prvi pogled tudi sama delovala bolno. A sem bila bolje "ohranjena" kot on.

Tokrat se je bolezen prikradla potuhnjeno in pred prazniki (packa!). Po službi sem se komaj privlekla do doma, skuhala kosilo (ali pa tudi ne) in odšla v posteljo spat. Po 3-4 urah sem vstala, bila pokonci 2-3 ure in zopet odšla v posteljo. Tako je bilo iz dneva v dan. V četrtek, 1. maja, sem se počutila malo bolje in zbirala moči za morje. V petek sem ugotovila, da imam toliko moči, da se odpravim ven iz stanovanja in da mi bosta sonce in svež morski zrak gotovo pomagala. Na morju se je ponovila ista zgodba. Vsak sprehod je bil zame prevelik napor. Tako sem vikend preživela na ležalniku in s knjigo v roki (v dveh dneh sem prebrala 470 strani). Včeraj me je grlo že tako bolelo, da sem komaj požirala. Po krajšem pregovarjanju z mojim sem se le odpravila k zdravniku. Diagnoza: angina. Stanje: na bolniški.

Singin' in the rain

Dežne kaplje v meni ne vzbujajo prijetnih občutkov. Ne zasrbijo me pete, v želji, da bi raziskala še neodkrte luže. No "singin' in the rain" for me! Spomnim se, da sem kot majhna deklicala oboževala dež. Takrat sem, kot Gene Kelly "poplesavala" v svojih rdečih 'pikapolonica' gumijastih čevljih. Pravzaprav, če sem čisto iskrena, sem le "štela" luže. Morala sem skočit v vsako! Bolj kot je "pljusknilo", bolj je bilo veselo! Tako je bilo takrat. Sedaj "poplesavam" med lužami oz. se trudim obdržati svoje usnjene salonarje čim bolj suhe. Kar mi ne ratuje najbolje. Mogoče je čas, da si omislim nove gumijaste škornje in se brezskrbno prepustim otroku v sebi! In si zažvižgam znano melodijo:

Doo-dloo-doo-doo-doo
Doo-dloo-doo-doo-doo-doo
Doo-dloo-doo-doo-doo-doo
Doo-dloo-doo-doo-doo-doo...

Dancin' in the rain
Dee-ah dee-ah dee-ah
Dee-ah dee-ah dee-ah
I'm happy again!
I'm singin' and dancin' in the rain!

Kateri vzorec je vam všečen?