Ljubezen je v zraku

7.7. 2007 <3 Monika in Goran

Življenje nas je naučilo,
da bistvo ljubezni ni v tem,
da se dva gledata,
ampak da skupaj zreta
v isto smer.

(^^ this one is not made by me)

M., najine poti so se srečale na poti v Španijo, poleti l. 1999 in od takrat sta najini poti nerazdružljivi. S ponosom in velikim zadovoljstvom sem te (kot priča) pospremila na tvojo pot v zakonski stan s svojim izvoljencem. Ob vajini papirnati poroki nama želim, da bi se skupaj poveselili (kot tolikokrat do sedaj) na vajini zlati poroki.

12. 7. 2008 <3 Judita in Karlo

Sprva sta bili dve poti,
ki sta šli vsaka po svoje,
potem sta dolgo potekali druga ob drugi,
sedaj pa se združujeta v eno samo.

J., združili sta naju skupne počitnice v Bohinjski Bistrici. Čeprav nisva iz istega kraja, sva zgradili most, ki naju povezuje. Srednjo šolo sem preživela ob praznenju nabiralnika, ki si ga ti tedensko polnila s svojimi pismi. Kljub temu, da lahko na prste ene roke preštejem kolikokrat sva se v tem času videli, si igrala pomembno vlogo v mojem življenju. Sčasoma se je pretok pisem začel redčiti, dokler se pošta ni zreducirala na rojstno-dnevne čestitke in božično-novoletne voščilnice. Januarja letos sva se ponovno srečali, na reviji poročnih oblek. Z veseljem sem se odzvala povabilu.

26. 7. 2008 <3 Tinkara in Boris

V življenju ni lepšega

od zveze dveh ljudi, katerih

ljubezen je v dolgih letih

iz drobnega želoda strasti

zrasla v mogočno, trdno

ukoreninjeno drevo. Vse

spremembe preživi, odeto

v košate veje, in vsak list

ima svoj posebni pomen.

T. in B., spoznala sem vaju v 'paketu' na praznovanju prvega skupnega rojstnega dne svoje boljše polovice. Od takrat smo skupaj praznovali kar nekaj (tudi osebnih) praznikov in posebnih dni v letu, med drugim tudi dan, ko sta si obljubila večno zvestobo. Želim si, da bi bili tudi v bodoče najini dnevi na obali lepši tudi zaradi vajine družbe. Zaradi vajinega primorskega temperamenta!

26. 7. 2008 <3 Ksenija in Sebastijan

Ljubezen se rodi iz veselja

s katerim gledata drug drugega,

hrani se s potrebo,

da spet vidita drug drugega,

in se zaokroži,

ko se ne moreta več ločiti.

K., spominjam se prvega delovnega dne v Zari, kjer sva bili nekaj časa sodelavki. Preživela sem ga v skladišču, na prevzemu blaga, nekaj 10 metrov pod zemljo. V trenutku sva se ujeli in si v delovnem tandemu povedali vse. Pravzaprav so ostali sodelavci ob koncu dneva mislili, da se poznava že od prej. En dan je bil dovolj, da sva stkali prijateljstvo, ki se je ob izmenjavi izkušenj pri prenovi stanovnja le še poglobilo. Priznam, da me je sms, da sta se skrivaj poročila v Turčiji, vrgel iz stola!

(PS: Imena so izmišljena, vendar se začetnice imen ujemajo z realnimi imeni.)