sreda, 7. maj 2008

Tablete vs. Sirup

Odločila sem se, da vam razkrijem še en del svoje temne plati. Namreč mojo (ne)zmožnost požiranja tablet. K sreči v življenju nisem bila prav pogosto bolna in sem večino svojega "bolniškega" staža oddelala že v vrtcu oz. v začetku osnovne šole. Takrat sem vojno virusom napovedala v obliki raznobarvnih sirupov. V spominu mi je predvsem ostal sirup roza barve. Do danes sem zmotno mislila, da je bil to Ospen. Čez čas so bitke postale krvoločneješe in izgube so bile tudi na moji strani. Boriti sem se morala sama s seboj, da sem lahko tekmovala proti virusom. Vse se je začelo takrat, ko mi je zdravnica prvič predpisala tablete. Nič posebnega, pravite? Tudi meni se ni zdelo, dokler, že ob prvi, nisem izgubila bitko. Najbrž, če niste take sorte, kot sem sama, težko razumete kakšno neznosno muko mi predstavlja požiranje tablet. Povem vam, da bi zame lahko bilo prisilno požiranje tablet predmet ustrahovanja oziroma učinkovita mučilna metoda, and I mean it!

Če vse skupaj povzamem, mi na pol stopljeno tableto uspe pogolniti v n-tem poiskusu ob abnormalni količini (že) popite tekočine. Temu dodajte še prebledel obraz, solzne oči in siljenje na bruhanje (zaradi prej omenjene količine popite tekočine) in si lahko dokaj natančno vizualizarate mojo podobo ob tem početju. Še sreča, da res redko zbolim! Sčasoma sem se "zdresirala" do te mere, da sem uspela pogoltniti tableto Lecadola v manj kot 5-ih poiskusih. In prevzel me je občutek zmagoslavja.

Včeraj je kazalo slabo, danes sem doživela misijo nem
ogoče. Torej, kot sem že rekla, sem bila včeraj pri zdravnici, tako sem dobila antibiotike, natančneje Ospen. Deset dni, po eno tableto na 8 ur. Torej, znaša skupno število zaužitih tablet, 30 tablet. Že sama misel na to mi sproži neprijetne občutke. Ko pridem domov si pogledam velikost le-teh. Cmok v grlu. V navodilu sicer preberem, da lahko tableto pred zaužitjem razpolovim. Lažni občutek olajšanja. Z nestrpnostjo pričakujem 11. uro zvečer, vmes za krajši čas celo zaspim. Napoči trenutek resnice. Skupni čas poiskušanja: cca. 30 minut. Zaužita količina popite tekočine: cca. 1/2 litra. Splošno počutje: olajšanje (predvsem zato, ker se mi je vmes zaletelo in sem se za las izmuznila dušitvi). Vidni znaki: polita pižama. Preden sem zaspala, sem morala še dvakrat na malo potrebo. Zjutraj se je ponovila ista zgodba. Pravzaprav v malce hujši obliki. Skupni čas poiskušanja: cca. 40 minut. Zaužita količina popite tekočine: cca. 1 liter. Splošno počutje: "bruhala bom!". Vidni znaki: popita le polovica tablete. V slabi uri sem bila petkrat na mali potrebi.

Vendar, dogajajo se čudeži! Nikdar nisem verjela v pomen vez. Morda zato, ker jih (do sedaj) nisem imela. Vendar tokrat, brez njih ne bi preživela. Dobila sem recept za Ospen v sirupu. To mi pomeni več, kot glavni dobitek na lotu! Popoldne sem zaužila 2 žlici rumenega sirupa (ja, ni roza) in se ne obremenjujem z 11. uro zvečer. Niti z jutrišnjim dnem. Še manj z dnevom, ki mu s
ledi. Hvala, hvala, hvala!


19 komentarjev:

Anonimni pravi ...

A tud to al kaj...?!
Bed! :(

Anita pravi ...

Za boj z vročino in bolečninami lahko naslednjič uprabiš Lekadol+C, prašek, ki ga raztopiš v vodi in popiješ kot čaj. ;)

Na zdravje!

storyteller pravi ...

Daira, tudi taki obstajamo, ja.
Žal :(

Anita, sem sprobala Lekadol+C. Je fajn zadeva, ja. Zakomplicira se takrat, ko dobiš recept od zdravnika in moraš "jest" prav določeno zdravilo. Tokrat bom preživela s sirupom, kako bo naslednjič... No, upam da šele čez nekaj let.

Glista Fashionista pravi ...

Joj, te čist razumem. Jz tudi dosti let nisem mogla tablet požirat, pol sem si pa topila aspirin v vodi in bruhala :) Sem pa potem zbolela v 1. letniku srednje (zadnjič sem bila takrat bolana, z vročino in vsem), pa sem dobila kapsule. In sem se par dni mučila, potem se pa navadla. Ker kapsule malo lažje zdrsnejo po grlu. Zdaj sem pa pravi tabletožerec - vsako lahko pogoltnem :P

Anonimni pravi ...

Hahaha, jst tut spadam v klub. V otrostvu tole s tabletami nikakor ni slo... Cela familija se je z mano ukvarjala, ampak tableta ni sla po grlu pa konc. Potem pa je od ne vem ze koga prisel nasvet, da pomaga, ce tableto das v koscek banane in na ta nacin mi je zacelo uspevati, zdaj gre pa ze dolga leta brez pomoci :-)

Anonimni pravi ...

Joj, ST...jest takih problemov sicer nimam, si pa čist predstavljam kok bed je, ker ma moja sestrična zelo podobne probleme!

Sva hodile v isti vrtec in ko je po vrtcu kej razsajalo sva ponavadi zbolele obe naenkrat in potem so naju poslali na okrevanje k babici!

Men so tablete kr nekako šle, za sestrično pa je bil to popoln mišn imposibl...in potem sva nekega dne sklenile, da bom jest namesto nje pojedla tud njene tablete, ona bo pa namesto mene pojedla paradižnikovo juho! :)

storyteller pravi ...

GF, 1:0 zate!

Nu., v košček banane? In potem pogoltneš brez tekočine? Hmmm... Pa res deluje? I'll try next time! :)

Daira, resnično upam, da so vaju pravočasno zasačili pri tem vajinem načrtu! Lepo, to pomeni nič paradižnikove juhe (ob naši naslednji skupni večerji)?! ;)

Anonimni pravi ...

Ja, ja, itak...če ne danes nebi sedela za računalnikom in ti tipkala tole sporočilce! :)

Tisto takrat je bilo samo eno tako čudno obdobje nemaranja paradižnikove juhe! Zdej jo naravnost obožujem! Mnjam mnjam! Ti kr skuhaj...

storyteller pravi ...

Aha, ok. Superca! :) Bom probala "gaspacho", ok?! Mljask, mljask... mmmm...

Shia JeZeBel pravi ...

Joj, jst mam isti problem :-S Se dons vsako tableto razgrizem preden jo pogoltnem in to je najbolj nagravzen obcutek ever :-P Sirupi so bli moji najbojsi prjatli v dnevih, ko so me napadli virusi :-) Sam kaj ko ga hudica odraslim tako neradi predpišejo :-)

Anonimni pravi ...

Mnjam...gaspacho, fino, fino!

Drugač je pa men ful svetovna tud tista juhica, k paradajze še s par drugimi zadevami nejprej spečes v pečici in potem to zmiksaš in...ful je dobr! :)

storyteller pravi ...

Shia, I feel so much better now when I know I'm not the only "freak" ;) Vesela sem, da se najde še kdo (in ni vas malo), ki lahko občtijo kaj doživljam v tistih trenutkih.

Daira, nisem ga (gaspacho) še pripravljala, ampak vajin obisk bo kot nalašč za to "priložnost" :) Glej, da mi zaupaš tud ta recept :P

Anonimni pravi ...

O, a potem bova spet poskusna zajčka...al kako?! :)

No, sej, če bo tale gaspacho tako dober, kot so ble zadnjič tiste tortilje s čokolado, spoh ni panike!
Mnjam Mnjam...

Recept pa dobiš...itak!

Anonimni pravi ...

Obljuba dela dolg...

PEČENA PARADIŽNIKOVA JUHA

Za 4 osebe potrebujemo:

GLAVNE SESTAVINE

3 paradižnike (narezani na četrtine)
1 čebulo (olupljena in narezana)
1 korenje (olupljeno, narezano na kolobarje)
50 g zelene (očiščena in narezana)

IZ ŠPAJZE

3 stroke česna (olupljene)
2 žlici kruhovih drobtin
origano
žajbelj
rožmarin
bazilika
peteršilj
lovorjev list
sol
poper
olivno olje

PRIPRAVA

1. Pečico segrejemo na 230 stopinj.
Vse pripravljene sestavine damo v ognjevarno posodo. Solimo, popramo in prelijemo z oljčnim oljem. Dobro premešamo in postavimo v pečico za približno 20 minut.
2. Pečeno zelenjavo preložimo v kuhinjski sekljalnik, zalijemo s približno 500 ml vrele tekočine in zmiksamo.
3. Tako pripravljeno juho prelijemo v štiri porcijske ognjevarne posode za juho.
4. Iz kvašenega testa med rokami oblikujemo tanke podplate v velikosti jušne skodelice. Vsak kos testa poveznemo čez jušno skodelico in ga na koncih dobro stisnemo.
5. Skodelice z juho postavimo v pečico segreto na 200 stopinj še za približno 10 minut.


No, pa dober tek! ;)

P.S. Recept ni moj, da ne bo pomote, sem ga vidla na uni oddaji 10-ka in ga takoj sprobala!

storyteller pravi ...

Opa, opa... praviš, da si sprobala?! Sliši (hmm... bere) se fajn! Pa si tudi skodelice za juho delala?

Anonimni pravi ...

Ne, ne...sej to se sam tak pokrovček nardi, ni cela skodelica!

Ko sem delala tole paradajzovo juho, tega nisem nardila...ker tle v Š nimam primernih glinenih skodelic, sm pa to sprobala enkrat doma, ko sem delala česnovo juho!

Ful fajn izpade...sam morš met primerne skodelice, take glinene ala une za prebranac al pa kej tazga!

storyteller pravi ...

Aha, sem mislila, da potem juho v teh pečenih skodelicah ponudiš. No, sej se ne bi s tem ukvarjala, zame mora bit "simple" :)

Anonimni pravi ...

Sej tole je simpel...
Bolj simpel že skor nebi moglo bit! ;)

storyteller pravi ...

Ja, je "simple", samo meni se ne bi dalo s pečenimi skodelicami ukvarjat :P