torek, 27. maj 2008

(budget) fashion

Moja kolekcija oblačil NE šteje zavidljivo število kosov. Tudi (garderobno) omaro imam le eno. Vendar tisti, ki me poznate veste, da imam - tako, kot (najbrž) vsaka ženska - rada obleke, čevlje in (ostale) modne dodatke. Rada nakupujem, a le, če sem v (nakupovalnem) filingu. Drugače mirno odkorakam mimo, pa čeprav bi se obleke delile zastonj. A to ne pomeni, da kupujem drage obleke. Še zdaleč ne! Pravzaprav najraje kupujem na razprodajah. Ni boljšega občutka, kot dober nakup. Dober v smislu kvalitete in všečnosti. Dober v smislu ekonomičnosti. Rada se pohvalim s kakim takim svojim ulovom, npr. usnjenimi škornji, katerih prvotna cena je bila čez 100, jaz pa sem si jih kupila (za 10 centov manj) pičlih 15! Zaradi tega moj novi blog nosi ime (budget) fashion.

Zakaj pravzaprav novi blog? V morda ne tako dalnji prihodnosti, bi rada konkurirala za novo delovno mesto ali morda na kak natečaj in ker nimam ustrezne formalne izobrazbe, mi samohvala v stilu "imam smisel za kombiniranje barv" ter "prijateljica me večkrat vzame s seboj v šoping, da ji svetujem glede nakupa oblačil" ne bo kaj prida v pomoč. Tako sem se odločila, da odprem blog, v katerem bom objavljala kaj (dnevno) nosim. In tu, na tem blogu http://myfashionstories.blogspot.com, bodo lahko moji potencialni (bodoči) delodajalci ocenili iz kakšnega testa sem!

19 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Hm, zanimivo...sm šla kr takoj pogledat! :)

A ni še nobene objave...?! Al samo jest spet kej ne znam klikat in bom spet rabla kšne inštrukcije?!

A boš pisala dva bloga na enkrat...a boš tele pravljice za lahko noč ukinla?!

storyteller pravi ...

Hehe. Ne, ni še nobene objave ;) Oziroma je ta, ki je tudi tukaj (samo brez slikce, ker je ta slikca tam glava). Bedtime stories ostajajo! :D

Izgubljena. pravi ...

Super;) .. In s tem bomo verjetno še me dobivale kakšne spešl modne nasvete :).

Samo tegale tukaj ne zanemarit:)

Nihljaj pravi ...

Kul, hitro napiši kaj :)

Ampak moram protestirati - ni res, da vse ženske obožujemo čevlje in modne dodatke :P

Anonimni pravi ...

O kul ... nov blog! Mene je tudi že parkrat zamikalo, da bi pisala dva (resnici na ljubo, z blogi je tako kot s tipi, najpogosteje niti enega ne folgam, kaj šele da bi imela dva) ;-)))

storyteller pravi ...

Vađajna, I won't, I promise! Ne bom ga zanemarjala.

N., ti kar protestiraj! Velika večina nas je takih. Hmm... Ne obožuješ čevljev in modnih dodatkov... kaj pa obleke (na splošno)?

Meeya, jaz se podajam v te vode izključno iz razloga, ki sem ga podala. Da bom naslednjič (ko zagledam kak oglas/povabilo) zbrala pogum in bom oddala tudi svojo prošnjo. Nenavadna metoda, priznam. Drži pesti! :)

Vse,
PS: Nikakor se ne morem odločiti, ali naj objavim fotografije z ali brez obraza?! Saj ne premorem dovolj računalniškega znanja, da bi si obraz "zakrila". Naj blog zaklenem in ga namenim le povabljenim bralcem? Vendar v tem primeru, ga ne bodo mogli brati niti tisti, katerim je blog namenjen?! Dilema...

Anonimni pravi ...

Ne, ne, ne, nč zaklepat...
Protestiram!

Pol jest ne morem brat, ker je treba vpisat vsa tista gesla in naslove in te zadeve, ki men niso glih kej preveč všeč...

Če se boš kej slikala se slikaj tako, da bo glava odsekana...!

Lohk pa S. vprašam, če kej ve o tem, glede na to, da se tud bl s takimi zadevami ukvarja!

Nihljaj pravi ...

Storyteller, obleke so že kul, tukaj podležem ženski maniji (ampak še ni zaskrbljujoče), čevlji in dodatki pa me res ne ganejo :)

V photoshopu lahko del slike (torej obraz) preprosto izrežeš.

Lahko pa narediš/ukradeš:) izložbeno lutko in jo oblačiš ter pofotkaš hehe. To bi bilo izvirno ;) Nujno pa moraš obleke obleči ali dati na lutko, ker če boš fotkala samo obleke, ne pride do izraza tako, kot če pade po telesu :)

storyteller pravi ...

Daira, blog ostajaja odklenjen! Iščem druge alternative :)

N.,tale z lutko je dobra ideja! Bi bila takoj za, če bi lutka "sama prišla do mene" :P Kradla ne bom (hehe), izdelala... hmm, prej ne, kot ja. Si moram omisliti inštrukcije v Photoshopu! Se pa strinjam, da le obleke ne pridejo dovolj do izraza, morajo biti oblečene. Tako lahko zraven pokažeš še čevlje in dodatke ;)

Če pomislim, mi je všeč način, kot jih imajo v modnih revijah, ko so na strani "nametane" obleke in čez napis: katera firma in cena. Ali pa, kot tiste "kartonaste punčke", ki smo jih oblačili v "papirnate obleke", ki so imela zavihke, s katerimi si jih potem zataknil na punčko?!Samo to šele zahteva računalniško/oblikovalsko znanje! Niti približno se mi ne sanja, kako to dosečt! :D

Nihljaj pravi ...

Če imaš kake veze pri kom, ki dela v trgovini z oblačili, bi lahko vprašala, če imajo kakšno lutko odveč :) Ali pa samo trup, saj ne rabiš cele, bi jo že kako oblekla.

Meni je tudi všeč tisti stil 'nametanih' oblek in potem slikano in dodan tekst kaj je kaj ... tudi to bi se dalo v photo shopu - ti narediš kompozicijo, fotografiraš in potem s photo shopom dodaš napise ... ampak bi bilo treba vaditi ali najti koga, ki obvlada sceno, da bi bilo vizuelno privlačno oz. takšno, kot si si zamislila :)

Izgubljena. pravi ...

Hm, kaj pa samo to, da zabrišeš pač svoj obraz... S tem pa menda ni toliko dela kot z rezljanjem (stil "nametane cunje":))...

Sicer pa mene tudi obrazek ne bi motil :) Je pa res, da s tem potem tudi ohraniš določeno mero zasebnosti, ja:)

Anonimni pravi ...

Storyteller, jaz sem pa kar za tvoj pravi obraz. Slike z odrezanimi glavami ali pa zamegljene se mi zdijo prav strašne.

Pa tudi ti nas boš lahko s svojo mimiko mnogo bolj prepričala, kot da bi bila fotka objavljena brez glave. Sem si pogledala Fasionblog (na tvojem blogu) in se mi zdijo njene fotke fantastične in pol toliko kulske ne bi izpadle, če bi si rezala glave.

Torej, 1 : žnj za glavo:).
In toplo pozdravljam nov blog in izvirne nasvete.

storyteller pravi ...

N., sama sem tudi delala v trgovini z oblekami, samo tam ne morem vprašat, ker sem (skoraj) ziher kakšen odgovor bi dobila. Moram malo bolje premislit, samo mislim, da te opcije nimam. Poznaš ti mogoče koga?! ;) Na blogu Fensi Šmensi je prav napisan postopek, kako se lutko naredi (če se ne motim), samo za to nimam ne časa ne potrplenja (slednje bi se še našlo ob prisotnosti prvega :)))
Očitno iščem prostovoljca, ki bi me podučil o tem, kaj vse premore photoshop. Oz. naj mi ga še prej dobavi! Hehe.

Vađajna, varijanta 'zbrisan oz. odrezan obraz' mi ni všeč. Take fotke mi delujejo 'scary'. Mi je ljubše, če je le zamegljen. Še rajši bi videla, če bi si prilepila obraz od koga drugega, od kakšne prelestne lepotice! ;)

Bonny, se kar ne morem odločiti za to varijanto. Vem, da bi bilo tako najlažje in bi že lahko objavljala, a še kar tuhtam in tuhtam. Rada bi ohranila to "mejo" med zasebnim in virtualnim. Pa saj tudi ve nimate objavljenih svojih fotk na blogu! :P
Po drugi strani nisem preveč fotogenična in si ponavadi na slikah nisem všeč. Vsaj na tistih ne, na katerih poziram, če nastanejo spontano so mi pa ok :S
Grrrr...

Anonimni pravi ...

Ko enkrat objaviš katerokoli fotko iz tvojega življenja na blog, je jasno, da se z njo pokažeš ... nekdo lahko spozna tvojega ljubega ali pa vajin balkon. Jaz se tega čisto dobro zavedam in se mi ne zdi to nič kaj takega, zato kdaj objavim slike mojih dragih in sebe. No, sebe malo/veliko manjkrat, ampak ko bom imela razlog, da "se objavim", bom to brez problema naredila. Moram hitro dobit kakšnega dojenčka v roko, da se pofotkava:).

Glede fotogeničnosti te razumem - meni je tudi večina mojih fotk čudnih (mami pravi, da slike ne lažejo:)). Lahko pa izvedeš en fotošuting za vsako sliko pa bo.

storyteller pravi ...

Bonny, se strinjam. Ne gre samo za izpostavljanje s slikami. Kdo me lahko prepozna tudi po mojem pisanju, po zgodbi, ki jo objavim. Vendar mislim, da me ta oseba najbrž tako ali tako pozna (osebno). Tako da, mi je potem vseeno ali bi videla še kakšno mojo fotko več ali ne. Bolj me matra to, da bi me lahko meni neznani ljudje prepoznali na ulici. Namreč sama se velikokrat na cesti prepoznala ljudi, ki sem jih videvala v službi, na FB ali na njihovem blogu. Ne vem, sem se počutila nelagodno. Ob meni je stala oseba, ki ni imela blage veze, da vem kje je nazadnje dopustnikovala ipd. Scary.

Tiste tvoje fotke z dojenčki te ne pokažejo ravno veliko, te ne bi prepoznala na ulici! Hehe.

Sama pa nimam dolgih las, da bi se lahko skrila za njimi! :)

Anja pravi ...

Ojla,

ideja je super.

Kar se dileme tiče... razkritje obraza je tako ali tako stvar kota slikanja. Glej v stran, dol, lase čez obraz,zakrij s kapo, klobukom, karkoli, pa se obraza ne bo videlo. Vsaj ne celega, če je pa le del, pa po moje tudi ni tako hudo.
Tako ali pa tako bi pa bilo najboljše uporabiti več različnih načinov prikaza oblek. Oblečene, obešene na kakšnem lepem obešalniku, obešene na drevo v naravi, nametane, kot praviš sama...Tako da bo raznoliko.

Enkraten prikaz slikanja oblačil imaš tukajle: http://sugarcityjournal.blogspot.com/
Milsim, da ima ogromno dobrih idej. Če se ukvarjaš z oblačili bi se morda podala tudi v šivanje? Samo ideja :o)

Aja, ne nisem dobila tvojega mejla. Si poslala na mucinmac@yahoo.com?

lp

Anja

storyteller pravi ...

Ja, na ta mail sem ti poslala. Še isti dan, ko si me prosila. Pošljem še enkrat.

Šivanje!!! Želim si že zelo dolgooo, sedaj pa nekaj 'brcam' v tej smeri. Na netu brskam za primernim tečajem, saj sem pred časom dobila šivalni stroj. Tako sem tudi do tvojega bloga priklikala, čeprav mislim, da sem takrat iskala sliko na to temo. Veš morda ti za kak tečaj?

Hvala ti za link, grem pogledat. In hvala za nasvet glede slikanja.

Glista Fashionista pravi ...

Ej, super ideja je za "navadne" bralce in tudi za bodoče delodajalce. Meni se zdi nekaj posebnega in jz bi te takoj vzela v službo. Mislim pa, da bi lahko pokazal tudi obraz, ker mislim, da "skrivno" bloganje enostavno ne gre. Prej ali slej se nekoga da "odkrit" in to je to. Sploh v Sloveniji, ker je minimalna. In sploh, če se udeležuješ raznih blogerskih srečanj ali pa Blogresov :D

storyteller pravi ...

Se strinjam. No, do sedaj se nisem udeleževala blogarski srečanj ipd. Sem še precej nova v tem ;) Je pa res, da grem sedaj na Blogres, samo tam spoznaš "stanovske kolege", torej ostale blogarje. Me ne moti npr., da bi vedeli kdo sem, saj bi tudi sama vedeli kdo so oni. Ampak se mi porajajo neprijetni občutki če pomislim, da me npr. lahko nekdo bere, jaz pa o njem ne vem nič. Namreč zgodilo se mi je obratno. Sama sem nekatere bloge spremljala še preden sem začela pisati blog. In sem npr. o določeni osebi vedela marsikaj, ta oseba pa zame ne ve niti, da obstajam. In enkrat sem jo srečala v mestu, sva skupaj čakali na zeleno luč pri semaforju. Scary občutek.