Nateg tedna

Kaj se zgodi, ko nič hudega sluteče "šaltaš" med programi? Kaj se zgodi, ko zamudiš uvodnik oz. prvih nekaj minut filma? Kaj se zgodi, ko ti ob hrvaškem prevodu naslova filma ne "posveti"? Kaj se zgodi, ko tvoj dragi z nedolžnim izrazom na obrazu prosi, če lahko še malo pustiš na tem programu, saj se mu zdi ta film zanimiv (čeprav ve, da ta film ne želiš gledati in ga je sam gledal že več kot enkrat!!!)? Nateg tedna! Ne poznam (oz. nisem poznala) zgodbo Gospodarja prstanov, očitno pa imam dobro oko za igralce. Po nekaj minutah dragemu omenim ali ni Elijah Wood igral v tem filmu, a mi odvrne, da se ne spomni. Z vsakim (novim) likom mu dopovedujem, da se mi zdi, da so v tem filmu isti igralci kot v Gospodarju prstanov. Čez nekaj časa mi odvrne, da mu je znan le lik Tom-a. Minute minevajo in ostajava (oz. ostajam!) zatopljena v zgodbo. Čez čas je Frodo Baggings (v bitki) ranjen in Viggo Mortensen alias Aragorn mu priskrbi vilinsko pomoč. Takrat dragemu prišepnem "zdej pa naj bo vilinka Liv Tyler". Kako sem pogledala, ko se je prikazala v prizoru, in ob tem pozabila zapreti usta! In on? Hladen kot špricer mi pove, da ja, saj gledava ta film! Pretental me je, ker se na njegovo prigovarjanje nisem odzvala. In ja, je imel prav, film je zakon. Komaj čakam na drugi del. Upam, da bo jutri zvečer čas! Kako dolgo traja film do tega prizora, ne vem. Ljubitelji tega filma najbrž veste. In to dejstvo potrjuje, da niso le blondinke blont. V tem tednu imam v planu obisk frizerja, mogoče bi si morala omislit svetlejši odtenek barve las!

Na kratko in v slikah

• pred časom nisem (več) našla smisla v pisanju bloga. Ne, ni me zagrabila blogerska kriza, vsaj ne v pomenu besede, kot jo jaz razumem. Ni bil razlog v tem, da nisem vedela o čem pisati. Na mojem blogu tako ali tako ni moč najti "veleumja", pišem le o vsakdanjih stvareh. Pravzaprav sem imela v delovni tabli shranjenih kar nekaj osnutkov, ki so pred minuto romali v koš. Povozil jih je čas. Ne maram pisati o stvareh, ki niso več aktualne. Besede, ki sem jih prebirala pred minuto in pol, me ne nagovarjajo več. Puščajo me ravnodušno. Ne samo besede, tudi mene je zadnje dni povozil čas. Zadnje dni sem tolikokrat uporabila frazo "nimam časa", da se bojim, da mi je prišla v navado. To je prvi razlog. Prebiram svoje besede, zapisane črno na belo in zgroženo ugotavljam, da pljuvam v lastno skledo. V življenju sem velikokrat požrla svojo besedo. Velikokrat ni bilo (le) od mene odvisno. Vendar sem sita nenehnega iskanja izgovorov. Ko prebiram svoje t.i. obljube, ki se jih že n-tič ne držim, mi gre na bruhanje. Tudi to je razlog, zakaj sem si zaželela uporabiti tipko d-e-l-e-t-e. Da mi ne bi bil (lastni) blog in (lastni) zapisi v opomin. Bodejo v oči (in v srce)! To je drugi razlog. Tako, kot sem se počutila glede zapisov na blogu, sem se počutila (tudi) glede svojih dejanj in misli. Izgubljeno, nemočno... kot tujka v (lastnem) življenju. Lahko bi pisala o tem. Vendar, če čutiš potrebo, da zgodbo zaviješ v celofan, je vse skupaj brez pomena. Izbrala sem drug način očiščevanja lastnih misli. Pustila sem jim, da same zbledijo. Vendar, če jih ne porineš, traja malo dlje. To je tretji razlog. But now I'm back! Is anybody glad?
• moje "fashion stories" samevajo. Ne zato, ker ne bi imela motivacijo in voljo. Nanje gledam kot na projekt. Da projekt "zalaufa" je potreben največji vložek v obliki posvečenega časa. Ko "steče" je vse lažje. In tu, se pri meni, zalomi. Vse ostalo se vzpenja po lestvici prioritet proti vrhu, one pa ostajajo na dnu. Ravno danes sem zasledila oglas, ki bo (ostal) le eden izmed tistih, na katere se ne bom prijavila. Zjutraj ni časa za photoshoot-ing, zvečer - ko se stanje umiri - je čas za spanje in moj "fotograf" vidi le še posteljo. Tako se potrjuje dejstvo, da če hočeš, da se stvari naredijo, jih naredi sam. Morda si omislim stojalo za svojega Nikona. Ne glede na vsa našteta dejstva sem imela možnost sodelovati pri stilskem izzivu skupaj s S. Pomagala sem ji namreč pri "domači nalogi". Tako sva na glavo obrnili moje obleke, čevlje in modne dodatke in ustvarili 8 različnih style-ingov. No, poslikali sva jih več, toliko jih je na koncu izbrala S. Za vsak dan v tednu po enega, za soboto pa dva. Predvidevam, da dopoldanski (tržnica) in večerni (club). Komaj čakam, da mi prinese CD s fotografijami in s podobo končnega izdelka. I found out I could do this for a living!
• ene izmed obljub se (še) striktno držim! Eastern promises! I proudly represent you a gift for my M.
• Blogres me je pustil ravnodušno. Sicer je res, da sem se udeležila le predavanj, ki so potekala drugi dan - v soboto. Po pravici povedano, sem se udeležila predavanj po 13. uri. Določena predavanja so bila zanimiva, določena malo manj. Za določena ne vem, kaj je bil njihov namen oz. sporočilnost. Glede na blogrolo prijavljenih sem pričakovala številčnejšo udeležbo blogerjev. Sama bi si želela večjo interakcijo med samimi blogerji že v sklopu "uradnega dela", morda v obliki delavnic in/ali okrogle mize. Morda se je družabni vidik Blogresa razvil v "neuradnem delu" v Rugby bar-u (v petek) in v Čupiteriji (v soboto), kjer sama nisem pristavila svoj piskerček. Z Meeyo sva se v petek tja namenili v dobri veri, a sva končali na sladoledu ob Ljubljanici. Morda se naslednjo leto spet prijavim, da vsaj dobim majico v pravi velikosti (morda bi lahko ob prijavi označil željeno velikost?!) in izkaznico s pravilno napisano povezavo do svojega bloga.
• končno najdem tisto, kar iščem. Končno so stvari postavljene na svoje mesto. Finally!
• za mano so kratke (študijske) počitnice na slovenski obali. En dan sva skočila še do južnih sosedov. Na ogled lokalnega akvarija (z jadranskimi vrstami).

Par čevljev za letošnje poletje

Poletje je tu! Ne, ne spadam med tiste posebneže, ki ne marajo poletja. Pravzaprav ga naravnost obožujem (čeprav znam v vsakem letnem času izluščiti nekaj zase). Kot otrok sem imela to srečo, da sem poletja preživljala na morju. Malo pri teti, malo pri noni, malo na vikendu. V glavnem, od Ljubljane sem se poslovila takoj ob zaključku šolskega leta in na morju vztrajala, dokler ni bilo potrebno sesti nazaj v šolsko klop. I was a lucky kid, I know! Kasneje ni bilo več tako zanimivo počitnikovati skupaj s starši. In moja počitnikovanja so se počasi (časovno) krčila. Raje sem ostajala v Ljubljani, med prijatelji. Na faksu sem več potovala tekom leta, poletja so bila bolj rezervirana za učenje in delo. In za vikende ob morju. Tu in tam.

Letos bo drugače. Odštevam dneve, ki so namenjeni dopustu. Razporejam jih skozi leto, tja do 31.12.2008. Ne glede na to, kako jih obrnem ugotovim isto: prav bi mi prišel kak dan več. Ahhh... Morje bova probala kompenzirati še s kakšnim vikendom na obali. Začneva že danes. Pred nama je dolg podaljšan vikend... mini počitnice! Kvazipočitnice! Tu je še prisotna moja večna želja po spoznavanju novega. Po odkrivanju neodkritega. In moja filozofija "če kam greš, se ne splača it za manj kot 2 tedna". In tako zmanjka dnevov.

Dneve bom še enkrat obrnila naokoli, prelistala kataloge, poklicala prijatelje zdomce in presedela še kakšno uro več na internetu. Dokler ne najdem popolne kombinacije za popolni dopust! Perfect match. Sem pa zato (že) našla popoln par čevljev za letošnji dopust. Še pomnite legendarne allstartke?! Jaz bi jih nosila še v največjem snegu, če bi se dalo! Zato so bile v sezoni sešite skupaj z mojo nogo! Tako niso zdržale dlje od sezone in pol. Vendar se jaz od njih nisem mogla ločiti niti, ko so bile že dotrajane. Takrat so postale moje "platno". Porisala sem jih in jim tako podaljašala življensko dobo. Enkrat, ko jim je na peti zrasla velika luknja, sem iz njih naredila natikače. S škarjami sem odrezala zgornji del in peto. In jih nosila še kak teden. Če bi si bila s šivalnim strojem (bolj) domača, bi jih zarobila in bi najverjetneje zdržale dlje. Leto kasneje so se na tržišču pojavile njihove dvojnice. Ni jih bilo veliko in niso se obdržale dolgo (ne vem, če so zdržale do naslednje sezone). Letos so fantje (just my feeling) dodelali mojo idejo. Do popolnosti. Izdelali so čevelj 2 v 1. Športen polvisok čevelj, ki se z enim potegom zadrge spremeni v natikač. Kaj je boljšega za popolne počitnice (poleg hlač 2 v 1)?!?

(z bleščicami - moje najljubše)

(rumene - za sončne dni)

(vojaški vzorec - za fante in ljubiteljice vojakov)

(3v 1 - ne za poletje)

(japonke - da, zgornji del iz prozorne plastike - ne hvala)

Nat-2 čevlje je možno kupiti pri naših severnih ali južnih sosedih. Škoda, da Humanic in Stiefelkönig nista tudi naše tržišče ocenila primerno za čevlje 2 v 1. Verjamem, da je cena takšna, ki bi jo zlahka ocenila za previsoko/neprimerno. Zato grem pogledat na podstreho. Mislim, da se tam (še iz mojih srednješolskih dni) nahaja škatla z (še ohranjenimi) allstartkami. Grem dokupit še nekaj barv za bombaž in bleščice. Da si ustvarim popolne allstartke za popolni dopust!

Delete

Držite tipkovnico stran od mene!

Edino tipko, ki jo (trenutno) poznam (in si jo želim uporabiti) je

d-e-l-e-t-e!

Za M.

Avto, ki te bo večkrat popeljal k meni (ga že imaš, samo za volan moraš sesti),

Biološke radosti (no comment!),
C vitamin (vedno pride prav),
Čitanje dobrih bukev,
Dobro družbo na svojih potovanjih (take me with you),
Evtanazijo pri 150 letu starosti (takrat bo že zadnji čas),
Fantastična potovanja (glej pod D),
Govorne sposobnosti (zakaj želeti nekaj, kar že imaš?!),
Hotelske sobe, ki bodo znosne,
Ideje, kako popraviti posledice prejšnjih idej,
Jodlanja (kar tako, brez razloga),
Krasnega fanta (ga že imaš!),
Ljubezni, ki naj te varuje pred zimo,
Mir sredi gneče,
Nenavadna srečanja, ki se bodo končala prijetno,
Oprijemljive komplimente (verjemi jim in se lepo zahvali),
Prijetna SMS sporočila (ponoči izklapljaj mob.telefon),
Radiatorje, ki pozimi delujejo,
Sladke trenutke z nekom, ki ti (bo) bogati(l) življenje,
Škaf mrzle vode na vroč dan (samo še vročino moram naročit),
Tople roke, ki te bodo iskreno objemale,
Ukradene trenutke,
Vlomilce, ki te bodo zgrešili,
Zvesto prijateljstvo (you know where you can find me),
Življenje polno prijetnih trenutkov in presenečenj.


Življenje dobi smisel, če znamo uživati trenutke. Trenutki pa so utrinki večnosti. Mimo nas drsijo in samo najbolj dragocene ujamemo. In prav tisti, ki si jih zapomnimo, so naše življenje. Ujemi čimveč trenutkov sreče, da boš z njimi krepila in bogatila vse lepe stvari.

JezA

Jezna sem! Zelo jezna! Jezi me, ko na stvari nimam vpliva (ali pa se tako zdi). Res je, zadnjo objavo sem večkrat popravljala. Jezilo me je, da med zadnjo vrstico s tekstom in sliko ni presledka. Ja, jaz sem ga naredila. Tudi predogled ga je zaznal. Vendar... vendar, ko sem post objavila, je presledek skrivnostno izginil. To sem tekom dneva (koliko sem bila za računalnikom) poskušala odpraviti. Vsak poiskus se je klaverno končal. No, pozno zvečer sem uspela. Ko sem menjala še sliko, v barvno različico (če bi se tej razliki lahko tako reklo) se je željeni presledek le prikazal na ekranu. Vendar, nisem uspela popraviti prevelikih (dvojnih) presledkov med vrsticami! No, to, da sem jaz vtipkala le enojne, mi najbrž ni potrebno povdarjati. Opazila sem, da so tudi ostale objave na prvi strani nekam sumljivo razpotegnjene. Oči so mi od napornega dne že lezle skupaj, tako da je urejanje objav moralo počakati do danes! Še dobro, da nisem preverila kako je s starejšimi objavami, saj drugače ne bi mogla zaspati. Res je, kar pravijo. Če ne veš, ne boli! Objave, kjer sem tekst poravnala s sliko (npr. Čas za odgovore, Nazaj k osnovam) sedaj tako bodejo v oči, da glava boli! In, ko želim objavo urediti, v delovni tabli izgleda vse tako, kot je treba. Torej, kako lahko to popravim?! AaaaAAAAAaaaaAAaaa...

When angry count to four; when very angry swear.

(Mark Twain)

Tears dry on their own

What is right and what is wrong
who can say?

I could not
so why should you
(and you, and you...)?

I do no harm
so I hope.

Let me take a breath
to clear my mind.

Everywhere I go
you are there inside me
I see you
every time I close my eyes.

You have been the one
you have been the one for me.

Is the hardest thing I ever had to do
to turn away pretending I don't love you.

Don't ask for the meaning of my tears
tears (will) dry on their own.

Išče se glavni junak*...

... za na majico. Pravzaprav se jih išče 10, za na 10 majic.

Kakšen naj bo junak?

Torej, iskanega je moč najti v slovenski literarni kulturni dediščini. Morda se skriva v (ljudskih) pravljicah in pripovedkah, morda v baladah, gazelah ali sonetnem vencu. Morda v romanu, noveli ali črtici.Predvsem mora biti (in njegova zgodba) privlačen, da se jo lahko upodobi na majici!

Predlog? Ideja? Preblisk?

Sama sem do sedaj pomislila na:

Lepo Vido
Martina Krpana

Povodnega moža

Kralja Matjaža

Majice bodo unikati, 'hand made izdelave' in (predvsem) namenjene tujcem.

'Otroški motivi' niso izvzeti!

* z uporabo moške oblike besede junak, sta mišljena oba spola.

Mine leto

Zajdi, zajdi jasno sonce,
Zajdi pomrachi se.
I ti jasna le mesechino,
Zajdi udavi se.

I ti jasna le mesechino,

Zajdi udavi se.
Crni goro, crni sestro!
Dvajca da crnime!
Ti za tvojte lisja le goro,
Jas za mojta mladost.
Tvojte lisja gori, sestro,
Pak ke ti se vratat.
Mojta mladost goro, le sestro
Nema da se vrati.
Mojta mladost goro, le sestro
Nema da se vrati.

Zajdi, zajdi