Ne prav dolgo nazaj sem zamenjala še zadnjo malce dotrajano plombo. "Čez pol leta se naroči za pregled". Ni jih besed, ki bi me bolj razveselile od teh. Vendar glej ga zlomka, včeraj sem ponovno sedela na tistem osovraženem stolčku. Priznam, ne maram te sekte, klan v belem… najmanj med njimi zobozdravnike. Torej, če ni nujno, me ni na spregled. Ne pri enih, ne pri drugih ali spet - pri kakšnih tretjih.
Spomnim se naše osnovnošolske zobozdravnice. No, ne prav nje osebno. Ne spomnim se niti njenega imena, niti njenega videza. Se pa zato prav dobro spomnim občutkov, ki nam jih je vzbujala. Strah in trepet. Povem vam, da smo se pred njo med šolskimi odmori skrivali po wc-jih. Če se je le dalo, smo poskušali dati vtis, da nas ni na šoli. Spomnim se, kako je tistega dne dežurna učenka prišla po našega sošolca. Enoglasno smo se strinjali, da ga ni pri pouku. Začuda razredničarka ni 'oddala' svoj glas. Revež si je oddahnil in komaj se mu je zarisal nasmešek na obraz je že bila na vratih ona. Da kako se ji upa narediti kaj takšnega, ko pa ga je videla med glavnim odmorom. V tistem času je bila Gregorčičeva ulica vsa razkopana, privadili smo se že bili na ves hrup, ki so ga pod svojimi stroji ustvarjali možje v sivem, vendar verjamem, da smo takrat lahko slišali zvok njenega svedra, ki je - vsem v opomin - potoval po izpraznjenih hodnikih, od pritličja pri vhodnih vratih, pa do učilnice za zemljepis v zadnjem nadstropju.
Ko smo končali osemletko naj bi si prostovoljno poiskali drugega zobozdravnika v najbližjem ZD. Prostovoljno?! Saj se hecate!!! Tako je šel mimo prvi, nato še drugi, sistematski pregled na srednji šoli in obakrat sem obljubila, da se pridem naročit za pregled. Očitno se ne držim vseh svojih obljub! No, na to temo bi lahko napisala nov post. Samo toliko, da veste: če sem prisiljena v to, da vam dam svojo obljubo, lahko na to, kar takoj pozabite! Ne bom jo držala, ne! Drugo je, če kaj prostovoljno obljubim.
Tako sem tudi maturirala… se vpisala na faks… Dolga leta zbirala pogum in se zanimala za priporočila. Hočem - nežnega, bolj nežnega, najbolj nežnega - zobozdravnika! Če ne, bom kar pobrala šila in kopita! In lani - ko se je iztekalo študijsko leto 2006/20007 in z njim moj status študenta - mi je to tudi uspelo. Pravi ljudje so me poslali v prave roke! Res je, da je bila moja zobozdravnica za predšolske in šoloobvezne otroke ob najinem prvem srečanju pošteno presenečena, vendar je, ko je slišala kdo me pošilja odnehala od svojih namenov, da me prepriča v to, da je prišlo do pomote.
Povem vam, da - če ne bi bila večni skeptik - bi že ob najinem prvem srečanju moj strah pred zobozdravniki izginil, tako je v zametkih vstrajal še do najinega naslednjega srečanja. Pri tretjem, nisem več v čakalnici čakala bledolična.
Bolečina! "Iz spanja" se je prebudil eden od štirih modrostnih zob. Osmica spodaj desno. Prvi dan sem ga občutila le kot 'neprijeten občutek', naslednji dan sem preživela v družbi Lekadola, tretji dan mi je dlesen okoli že toliko otekla, da sem komaj premikala čeljust. Moja zobozdravnica je do desetega marca odsotna. Lahko pridem ob 13h, ko začne z delom ta'druga na tem oddelku, lahko pa me veže na oddelek zobozdravstvenega varstva odraslih. Hmmm… bom že zdržala. Do 13h. Mogoče - vsaj malo - obžalujem to svojo odločitev.
Vsedem se, poskušam se umestiti v udobno pozo… "Ja, kolk si pa ti stara?" Verjamem, da se sprašuje kaj počnem na "otroškem" oddelku. Povem ji in se ji hočem prikupiti z "sem še študentka". Nakar se je name vlil val očitkov. Glasno je komentirala:
"Ja, kateri faks pa traja tako dolgo?"
"Pri teh letih, pa še študentka!!!"
"Še dobro, da jaz že delam, da lahko ti falirani študentje na moj račun živijo!"
Prosim?! Če sem kdaj živela na račun nekoga drugega, sem živela na račun svojih staršev and noone elses!!! Kdo od nas ni? Tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen!
In, kaj je narobe, če sem pri teh letih še brez diplome? Je kdo pomislil, da sem večino svojih študentskih let (vsaj v tistem obdobju, ko sem dosegla leta, ko naj bi vsak vzoren študent doštudiral) oddelala '40h/teden' delovnik? Delala sem tudi po 7 dni na teden in tudi po 14h na dan. Ja, to je bil moj maksimum. Tako da, ne bi ravno rekla, da sem izkoriščala državo, prej obratno. Namreč, če bi bila v rednem delovnem razmerju, bi imela že 5 let delovne dobe! In bi šla lahko 5 let prej v penzijo! Yeah, I wish! Zavračam vsak utemeljen in/ali neutemeljen sum, da sem na kakršen koli način goljufala to našo državo. Nič bolj ali manj, kot smo bili ogoljufani sami, kot študentje, s strani naših delodajalcev. Verjemite mi, študentje smo poceni delovna sila. Res pa je, da smo (najbrž) dražji od Kitajcev.
Rdečica mi je stopila v lica in bi ji najraje v obraz vrgla svojo delavsko knjižico, če bi jo imela pri sebi. Draga moja zobozdravnica, tudi jaz jo imam!
Ufff… Še dobro, da se mi je vnela le dlesen in si antiseptični trakec menjam tu, za Bežigradom. In, da bom naslednjič (upam, da ob Sv. Nikoli), ko se bom vsedla za tisti osovraženi stol zagledala svojo zobozdravnico.
Objave
