ponedeljek, 26. januar 2009

Magičnih sedem

Težko se odločim, kateri so moji najljubši filmi, knjige, igralci, slikarji, pevci itd. Čeprav tisti, ki me zares dobro poznate, veste, da bi vsaj v eni izmed zgoraj naštetih kategorij znala izpostaviti najljubšega. Vendar, kljub vsemu, v svoji kategoriji ni edini, ki je omembe vreden. Na splošno se ne znam odločati. Oziroma mi odločanje predstavlja konkreten zalogaj. Preveč je stvari, ki mi nagovarjajo duha, tako da sem odkrila, da lažje pridem skozi, če se prebijam iz obratne smeri. Npr. namesto, da poiskušam povedati svojo najljubšo barvo, povem tisto/e, ki to ni/so. Torej, ne maram modro (razen turkizno in petrolej zeleno - zame je to moder odtenek) in roza (čeprav se najde kakšen precej kričeč odtenek tudi pri meni).
Rada imam sončnice. Rada imam okus cimeta, karamele in kokosa. Po novem sem zelo sladkosneda. Rada imam poletje. Rada raziskujem novem kraje. Sem knjigožer. Rada na veliko razmišljam (in debatiram). Nikdar nimam prazno glavo. Rada odkrivam nove okuse. Že dolgo razmišljam o prostovoljnem delu. Hranim vsa pisma, vse čestitke in vse razglednice, ki sem jih prejela. Sem odvsinik spominov. Imam samo svojo skodelico, iz katere ni nikomur dovoljeno piti (ljubosumno branim svoje spomine). Moje življenje je zaznamovala rdeče-rumena kombinacija zastave in avtobus št. 20. Obožujem gledališče. Ljubim modo. Ne, kot neko slepo sledenje trendom, vendar kot eden izmed medijev skozi katerega lahko izražam sebe. Postajam internetni odvisnik. Predvsem v tem letu, v katerem sem se seznanjala z bloganjem. Sem zelo čustvena oseba, ki pa se navzven obdaja z visokom obzidjem.
I'm a (day) dreamer! Vedno o nečem sanjam in po nečem hrepenim. Moje sanje so moje gonilo. Vendar priznam, da nisem tako dober borec, kot sem sanjač. Sanjam o spalnici s svojo kopalnico z masažno kadjo. Sanjam o počitnicah, ki bi jih izbirala tako, da bi zamižala, zavrtela globus in počakala na svojo "usodo". Sanjam o dolgih sprehodih v dvoje. Sanjam o veliki jedilni mizi, ob kateri bi se zbirali s prijatelji - pogosteje. Sanjam o avtodomu. Sanjam o laježu lastne kepe dlak. Sanjam o tem, da mi bodo nekoč rože uspevale. Sanjam o treh navihanih otrocih. Sanjam o službi, ki bi dajala še kaj več kot le mesečno izplačilo. Sanjam o sreči.
Smatram se za ustvarjalno bitje. Rada ustvarjam. Moj spekter ustvarjanja je širok. Ne, ne hvalim se. Kar hočem povedati je, da me zanima veliko različnih stvari. Veliko. Žal tako svoje znanje in sposobnosti na določenem področju ne izpilim do nekega zavidljivega nivoja in ustrajam v povprečju na več področjih. Saj, dokler se z ustvarjanjem ukvarjam le ljubiteljsko in za dušo mi tako tudi ustreza. Čeprav mi nek notranji glasek občasno pravi, da bi bilo prav fletno, če bi imela samo svojo 'prodajno ustvarjalnico'. Ravno prav natlačeno trgovinico s svojimi izdelki. Tako domačo. Kamor bi ljudje radi zahajali. In kdaj pa kdaj tudi kaj kupili. Pred novim letom je v meni vzklila ideja, da bi svoj stari blog na siol-u spremenila v moj ustvarjalni kotiček, kamor bi svoje izdelke postavila na ogled širšemu krogu ljudi. V oceno objektivnemu ljudstvu. Do tja je še dolga pot, medtem pa bom tudi v bodoče razveseljevala svoje najbližje s svojimi handmade darili. In, še letos se vpišem na šiviljski tečaj!

Perfekcionistka sem. Česarkoli se lotim, mora biti popolno. No, blizu popolnosti. Za moje standarde, seveda. Tako si pogosto naložim veliko dodatnega dela, saj s svojim izdelkom v prvem poiskusu nisem zadovoljna. Tako lahko poiskušam n-krat preden izdelek zadovolji moje standarde, da ga lahko dam iz rok. Če seveda prej ne obupam. Nemalokrat se zgodi, da darilo to be, kosilo to be ipd. pristanejo v košu za smeti. Takrat streljam z očmi in je bolje, da mi ne hodite blizu. Moji najbližji mi pravijo, da sem prestroga do sebe. Možno. Ne vem. Vem pa, da se zadnje čase skušam otresti nepotrebnega stresa v svojem življenju and I know I should work on this one!

Redoljubna sem. V tem milo rečeno - pretiravam! O svojem ritualu pospravljanja omare sem že pisala. Moja druga posebnost (ki meji že na bolezen) je obešanje perila. Namreč obešam ga v posebnem vrstnem redu. Oblačila si sledijo po velikosti, barvi... In ščipalki na istem kosu oblačila morata biti iste znamke, modela in barve. In barva ter velikost se morata ujemati z barvo in velikostjo z njima obešenega kosa perila. I know! V glavnem, te kalvarije me je pred časom rešila moja mami, ki mi je podarila ščipalke v eni - rdeči - barvi. Tako da, sedaj usklajujem le še velikost. Imam jih namreč v dveh velikosti - majhne in velike. Ampak to je zame mala malica!
Ugotavljam, da mi z leti postajajo všeč stvari, ki sem se jih včasih izogibala. Sem - med drugim - spada tudi kuhanje. Včasih sem se držala le preverjenih simple receptov. No, teh se držim še danes. Hočem reči, da včasih nisem verjela maminim besedam, da je kuhanje umetnost. Znala sem pripraviti špagete ala carbonara, peresnike s tunino omako in njoke s 4-mi siri. In od recepta nisem odstopala. Nisem si dovolila spontanosti, preizkušanja, inovativnosti. In zato se mi je kuhanje in vihtenje kuhalnice res zdela umetnost. Ampak ne v smislu nečesa lepega, nečasa, kar prebuja vse tvoje čute, ampak v smislu nečesa zapletenega, nečesa, kar je namenjeno le izbrancem (tistim, ki "znajo" kuhati). Od časa do časa sem v roke vzela kakšno debelo kuharsko knjigo, poiskala recept (ki bi mu - po mojem mnenju - lahko bila kos) in se zaprla v kuhinjo (vstop prepovedan!). Pred menoj nastajajoči jedi nisem upala dodati niti začimbo več ali manj, ko je bilo zapisano v receptu. Takšna kuha me je utrujala. Vendar s časom se je to spremenilo. Že preizkušene recepte sem počasi - a redno - spreminjala. Izboljševala. Preizkušala nove recepte. Si izmišljevala svoje. In tako sem se "naučila" kuhati. Kuhanje je igra. Mešanje arom in okusov. Se pa še vedno držim simple receptov. Preprosto je preprosto najboljše. Tudi v kuhi.

PS: Veliko vas, ki vas berem in bi o vas rada brala, vas je že napisalo svojih sedem dejstev. Hvala vsem, ki ste me izbrali za naslednjo. Pozno, a navkljub temu, sem izpolnila svoj del dolžnosti. Štafeto predajam naprej Ani, Loliti in Shii Jazebel. Punce, potrudite se!

12 komentarjev:

vađajna pravi ...

Madoniš - jaz bi kot še eno svoje vesoljno čudo morala navesti, da se v vseh opisih drugih oseb vedno najdem! Torej: najdem se v prvi točki, rada imam okus cimeta (še bolj pa vonj), tretja točka je čisto moja, ustvarjalna sicer nisem (vsaj ne v konkretnem smislu), sem pa zelo redoljubna (če ne drugega, imam rada vsaj tak red, kjer mora nekaj štrleti iz povprečja:)) in ja... Pri tvoji zadnji točki bi se našla v tem, da mi vedno bolj všeč postaja okus hrustljave čebule (včasih ni šans, da bi jedla kar, kjer se čuti čebula:D).

Lepo si zajela vseh tvojih Sedem :) - včasih jih je težko, sploh na ukaz!

Anonimni pravi ...

uuu, kako lepo te je spet brat :) čutim, da se nekaj v tebi prebuja ..vrača.. in se veselim.. :) lepo je, da se odkrivaš.. in se nam razkrivaš..
p.s. hvala za ta 'kuharski navdih'.. še je upanje zame :)
p.s. nisi edina, ki ima 'problem' z obešanjem perila.. enobarvne kljukice - I know! uf, sva že dve;)
rtm*
mymy

meeya pravi ...

O, fajn si tole spisala ... jst mam tudi še na grbi telih magičnih sedem, pa sem si že mislila, da ne bom napisala, zdej si mi pa kr dala malo (!) volje ;-)

storyteller pravi ...

Vađajna, pa saj to, da se najdeš v zapisih drugih res ni vesoljno čudo... vsi smo med seboj tako ali drugače povezani (to je vesoljno čudo :))). Meni se to tudi velikokrat dogaja in se zalotim kako ob branju zapisov drugih prikimavam in glasno pritrjujem zapisanim besedam z besedami "ja-ja", "to-to", "res-res"!

Mymy, tudi tebe je lepo spet brat ;) Drugače je bil včerajšni dan razdeljen na prej in potem, kot na dan in noč. Vendar sem se zbudila v novo jutro z dvignjeno glavo!
PS: Ti tudi?!? ;) Hehehe.

Meeya, kar pogumno! Sama sem se dolgo izogibila temu postu, a ko "zaženeš" možgančke se komaj ustaviš le pri 7ih (pa še slikic sem našla 12 :)))

vađajna pravi ...

Jp storyteller - ju hev rajt! :) Ampak jaz se potem včasih kar ustrašim, da ne bodo mislili, da sem brez lastne identitete... :D

storyteller pravi ...

Nič bat, Vađajna! Vladaš svojemu lastnemu Vesolju! :)

Ana pravi ...

ha ha ha, sem samo čakala kdaj me bo ta naloga doletela. samo vprašanje časa je bilo :)

storyteller pravi ...

Veselo na delo, Ana! Saj gre hitro, če se ne vzameš pod tak drobnogled kot sem se sama ;)

Shia JeZeBel pravi ...

aaaaaa, that's a challenge :-) you got me on this one ...

btw super si napisala in se pridružujem mymy-ju, tudi meni se zdi, da se vračaš boljša in močnejša kot kdajkoli :-) kot phoenix, saj veš ;-)
cmok*

Moni pravi ...

Res te je lepo brati, rada pokukam v tvoj svet. Lp, Moni

storyteller pravi ...

Shia, še kar čakam! ;)

Hvala ti Moni, še kaj se oglasi! Tudi jst večkrat pokukam v tvoj ustvarjalni svet. Pa hvala ti, da si me "pofočkala"! :)

Lolita pravi ...

Uhhh, šele zdaj opazila... Will do! Ta vikend, obljubim. :)