petek, 25. julij 2008

It feels like Heaven


Je že res, da danes praznujem (čeprav praznovanja v pravem pomenu besede ne bo), a razlogi za moje razpoloženje se skrivajo drugje. Glede na to, da se je še sonce skrilo za oblake je razlog le en. Pravzaprav ga ne znam definirati. Po dolgem času ponovno čutim metuljčke v trebuhu. Ne, ne tistih, ki te spremljajo pred prvim (in nadalnjimi) zmenkom. Pravzaprav dvomim, da so se ti metuljčki prebudili zaradi neke druge osebe.

V zadnjem času sem pri sebi zaznala spremembe, ki mi niso (bile) všeč. Moj pogled na svet je s časom postal meglen in dekle z večnim nasmeškom na obrazu se je izgubilo in postalo le oddaljen spomin. Skupaj z vsemi novostmi, ki mi jih je prineslo življenje, sem poizkusila tudi sama postati nova, new me. Vse lepo in prav, a ubrala sem napačno pot. Vse svoje moči sem uprla v utiranje te nove poti, da sem pozabila čemu sem se podala na to pot in kako sem si jo želela prehoditi. Počasno napredovanje v začrtani smeri mi ni več zadostovalo, želela sem na cilj in to takoj. Obstala sem in ugotovila, da sem se izgubila med pričakovanji, razočaranjem, nemočjo in jezo. Obstala sem in ugotovila, da sem v tem svojem hitenju izgubila svojo rdečo nit iz radoživosti, hrepenenja, spontanosti/sproščenosti in ravnanja po občutku.

Danes sem kot otrok, ki se smeji, ker je zadovoljen. Danes sem kot otrok, ki usmerja svoja dejanja s sedanjim trenutkom, ker ne ve ne za jutri, ne za včeraj. Danes sem kot otrok, ki svojo srečo deli z drugimi. Tisti, ki podarja ni revnejši od tistega, ki sprejema. In ta, ki sprejema ni bogatejši od tega, ki je podaril. Če srečo deliš se podvoji.

Je že res, da danes praznujem, a si ne želim ničesar. Nič kar ne bi imela. Saj imam v tem trenutku vse! Jutri bom imela iste želje (tako materialne, kot nematerialne) kot sem jih imela včeraj. Danes? Danes imam vse, česa si želim in kar potrebujem. Danes je moja skleda polna. It feels like Heaven.

11 komentarjev:

Nihljaj pravi ...

Naj se metuljčki v tvojem trebuhu veselo razmnožijo in še dolgo prebivajo tam :)

In lahko jih en kvadratni centimeter podariš še meni, če si že tako radodarne volje :P

Izgubljena. pravi ...

Otroškost... Super občutek:). Ni lepšega:).

Čakaj... Ampak tisto s praznovanjem... Praznuješ pravzaprav to otroškost ali samo preveč povezujem praznovanje in rojstni dan?? :blush:

storyteller pravi ...

Vađajna, poglej si moj prejšnji današnji post in vseti o jasno :D

Izgubljena. pravi ...

Oh, očitno, dojela sem... In sram me je. To je to, ko si odsoten nekaj dni in ti google reader sporoči koliko novih postov je... In trapa jaz grem itak brat od najmlajšega proti najstarejšem. Oh, obupna sem. Ne zameri miii! :D

Ignoriraj zgornji komentar in naj ti v glavi ostane le tole: VSE NAJBOLJŠEEE!!! AAA! :D pijupijuuuuuuuu (tukaj piskam na tiste papirnate piščalke, ki se raztegnejo:D) ... In sedaj ti postavim pisan klobuk na glavo... In ti dam lupčka na desno ličko... :D Vse najboljšeee!

Katja pravi ...

Vse NAJboljše!

Bodi otrok še naprej, ker če nisi, je življenje dolgčas in dolgčas ...

Pa vseeno si omisli kakšno željo, zdaj se ti bodo vse izpolnile. ::))

storyteller pravi ...

Še enkrat hvala! :)

In ja, ne smemo pozabiti na otroka v sebi! :D

Anonimni pravi ...

ooo,

na isti dan praznujeve :)

Vsenajboljše potem.

Tudi moj dan je bil poln radosti. Vzela sem dopust, šla zjutraj na fitnes, nakupila celo goro metrskega blaga za nadaljne projekte. In cel dan sanjarila kako bi bilo lepo, če bi bil Fensišmensi moj ''day job''. Naredila afriški boboti, da smo se malo pocrkljali in tortice. Ne vem kaj mi je bilo, ampak še svečke sem si kupila in jih upihnila. Prov dobr sem se počutila, kot en otrok. V bistvu nisem niti najmanj izležavala kokr bi se spodobilo. Zvečer s fantom do kolegice na večerjo in dan je minil.

Mogoče je bilo pa kaj v zraku, ker me ta radost še danes drži.

LP

Anita pravi ...

Vse najboljše tudi od naju z Enejem
sicer malce z zamudo ker je bil ta vikend res naporen, ampak toliko bolj od srca.

Je pa ta 25.7. res en nenavaden dan, ker toliko ljudi kot poznam, da praznuje na ta dan... zanimivo!

storyteller pravi ...

Anaaaaa, pa saj ne morem verjet! Sem počaščena... Se spodobi, da pridem v soboto mimo na ArtMarket, da si voščiva :) In ja, tudi jaz ti želim, da bi bil Fensišmensi tvoj "day job"! Lepo si prazovala, jaz sem svoje praznovanje prestavila, saj je bil vikend, ki je za nami podrejen poroki, na katero sva bila povabljena.

Anita in Enej, hvala za čestitke!

Romana pravi ...

cute post, vse naj naj, pa da bi se tako nebesko pocutila vedno!

storyteller pravi ...

Romana, hvala :)