četrtek, 24. april 2008

Zgolj naštevanje

  • jutri = petek! (obeta se krasen večer)
  • danes sem bila pri frizerju. Postrigla sem se le spredaj in malo ob straneh. Pravzaprav mi je frizerka vrnila obliko in ukrotila to mojo irokezo. Nazadnje me je namreč (v drugem frizerskem salonu, kjer me očitno ne vidijo več) postrigla "vajenka" (učenka na praksi) in od nje sem pričakovala isto. Da mi pristriže 'fru-fru' in malček povrne obliko tej 'goščavi' na sredini moje glave. Raje s to temo končam tukaj, če ne, mi bo še po enem mesecu zrastel pritisk. Še sama bi si ga bolje postrigla! Če sem čisto iskrena, sem si ga malo popravila takoj, ko sem prišla domov. Da o tem, da te nihče ne upošteva, če rečeš, da nočeš laka, niti ne govorim. Kar mi je pa najbolj fascinantno, ti ga potem še zaračunajo! V glavnem, za to polomijo sem plačala več, kot danes: 20EUR.
  • z M. sem se dobila v centru. Najprej napolniva želodčke, nato pofirbcava za primernim darilom za njeno mami, potem... potem jo, recimo da, pospremim do doma. Ne, nisem slabe volje. Takšna sem zadnje dni. Zamaknjena. Sama sebi zadostna. Ne vem, ali je to dobro ali ne. Najbrž ni nič narobe, če te odnese stran (v svoj svet, med svoje misli) od časa do časa. Od takrat, ko sem prebrala Zahir-ja nisem več ista. Svojim mislim še sama ne dohajam. Sprašujem se in čakam na odgovore. Potrebujem mir in tišino. Verjamem pa, da je ljudem okoli mene to težko sprejeti.
  • prenos misli, kdaj si dva postaneta tako blizu, da si bereta misli? V sredo na poti domov (iz službe) pomislim, da bi šla v kino. Nekaj je v zraku. Seveda, pogled v nebo nakazuje, da se zbira "vojska" mogočnih, črnogledih oblakov. Tudi moj pride domov prej kot ponavadi. "Kaj bi počela danes?" "Ne vem. Ti?" "Bi šla v kino?" "Ravno o tem sem razmišljala na poti domov."
  • na pošti si kupim... hmmm... "milne mehurčke". Vendar v javnosti ne smem. Na parkirišču je njegov bivši sodelavec. Ne smem ga spravljati v sramoto. Kaj pomeni spravljati v sramoto? Mene ni sram lastnih dejanj. Je mar sramota, da otrok v meni kdaj pa kdaj oživi? In kaj pomeni javnost? Javni prostor? Ljudje, ki zapolnjujejo ta prastor? Nam neznani ljudje? Mogoče znanci in prijatelji? Je javnost lahko tudi vaš partner, na 4 oči za 4mi stenami? Lahko predstavlaja javnost vse , kar je izven meja vašega telesa oz. vašega osebnega prostora? Se vam je že zgodilo, da česa niste bili zmožni niti pred partnerjem in se je ta, nad vašim odgovorom zgrozil, da on že ni javnost?! Pred kratkim se mi je to zgodilo v čisto drugem kontekstu (torej, ni bil moj) in zato se danes to sprašujem. Če bolje pomislim, se velikokrat sprašujem bedarije.
  • ta teden me dež začuda ni motil. Skoraj bi lahko rekla, da me je prevzel tisti singin' in the rain občutek. Zgodi se tudi najboljšim, tako sem pozabila na dežnik, kljub napovedanemu dežju. Ko stopim ven iz stavbe (iz službe) ugotovim, da je začelo rahlo deževati. Kličem mojega, če je še vedno na poti. Ne, je že v pisarni. Pokliče me nazaj, takoj ko bo lahko in me pride iskat. Počakam naj ga pod streho. Počakam pol minute in se odpravim proti domu. Na pol poti me kliče, da prihaja. Zmeniva se kje me pobere in upa, da ga čakam pod streho. Ga ne. Vmes se ulije. Ko se usedem v avto ne more verjeti svojim očem. Prišel me je iskat, da ne bom mokra, jaz ga pa v nalivu čakam pod milim nebom. Pri polni zavesti in običajnemu dnevu, bi se tudi sama imela za noro. Vendar tokrat ne. Poljubim ga in mu smeje odvrnem, da nisem ne iz soli, ne iz sladkorja.
  • ste kdaj pred Kolosejem pustili odtis svojih nog? Nog, ne čevljev. Pravzaprav, odtis svojega stopala. Zadnjič, ko sva šla v kino, sva potem, ko sva kupila karte odšla še v Hervis. Kupujem si namreč nove tekaške superge. Nazaj sva se vračala v nalivu. Tokrat sva imela ogromen dežnik, vendar sva do Koloseja prišla mokra. Moje legginske so se še bolj oprijele moje kože. Desni rokav suknjiča mi je premočil, tako sem imela vlažen tudi rokav puloverja. Moje jeans krilo je spremenilo barvo. Tam, kjer je bilo mokro je bilo za dva odtenka temnejše. V mojih na pol salonarji, na pol balerinkah se je nabrala lužica vode. Sezujem en čevelj in stopim na suha tla (pred vhodom). "Poglej, moj odtis!" "Ja, sam sem tudi čisto premočen. Hlače imam mokre do kolen" ter stopiclja in pušča svoj 'rebrast' odtis enega čez drugega. "Ne, ne govorim o tem..." in ponovim pred njim še enkrat z drugo nogo, "prav odtis mojega stopala, imam premočene čevlje".
  • najbolj lenobno kosilo je pizza. Ne mislim, da si jo naročiš, ampak, da jo spečeš. Vzame ti 15 min za pripravo in 25min za peko. Ko testo vzhaja, pa itak lenariš! (No, tudi ko se peče lenariš!) Ja, ta tedn sva si jo (spet) privoščila. Tokrat kraško wannabe.
  • v mojem besednjaku ima besedna zveza "vlačiti se" povsem drug pomen.
  • pri frizerju sem pri listanju revije (ne vem katere) naletala na intervju z Andrejem Škufco. Na vprašanje, kaj mu je bolj seksi, striptiz ali trebušni ples je odgovoril... Naj bo to nagradno vprašanje! :) (Bonny, I couldn't resist it! ;))

10 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Trebušni ples 100 %!

storyteller pravi ...

Daira, zahvaljujemo se vam za vaše mnenje. Rezultati bodo znani, ko se izpolni zahtevana kvota komentarjev na ta post: 13! Hehe ;)

Anonimni pravi ...

Milni mehurčki so zakon! V soboto sem se igrala z njimi, imam take, ki dišijo po jabolkih. Mmmmm! Še dobro, da si pisala o njih in me spomnila, da bo treba kupit nekaj škatlic.

Ti tudi pozabljaš dežnike doma:)? Jaz sem obupen primer! Ali ga vzamem sabo takrat, ko sije sonce, ali pa sem brez, kadar se ulije. Treba bo začet gledat vremensko napoved.

Škufca? Mnjami. Danes še nisem jedla:P.

storyteller pravi ...

Milne mehurčke dišeče po jabolkih? To obstaja??? Sem čisto za časom, očitno. In kje take dobiš, če ni skrivnost? Imajo še kak drug vonj? Joooj, spet se oglaša otrok v meni! ;)

Dežniki so pri meni zgodba zase. Včasih sem jih pozabljala na faksu, v trgovini, v knjižnici... kjerkoli. Če je vmes nehalo deževati, sem prišla domov brez dežnika. Očitno je zdaj ravno obratno. Če ne dežuje, ko stopim ven iz stanovanja (tudi če je LJ pokrita s sivo gmoto oblakov), ga pozabim doma.

Torej tvoje mnenje o mnenju Škufce je?! :P

Katja pravi ...

Haha, js sem pa danes B. tolk ustrašla, ko sem ugovotvila, da sem v slaščičarni pozabila dežnik. :)

Drugač bi pa js rekla, da te malce daje pomlad ... :)

Glista Fashionista pravi ...

Škufca jaaak ... osladen :S Jz tud mislm, da je reku trebušni ples ...

Anonimni pravi ...

@ ST.: Obstaja, obstaja, samo ne vem, kje se jih kupi, ker sem jih dobila v dar.

Jaz sem dežnike najraje pozabljala na avtobusu. Nikol več jih nisem vidla. Prav spomnim se, da sem imela enga full lepega, z rožami in je šel adijo. Zdej še vedno gledam po LJ, če se kdo sprehaja z njim:).

Škufca? Trebušni, definitivno. In Glista, nehaj o osladnosti. On že ni tak:)!

@ K.: Ja, ti zadnje čase izvajaš šok terapije:P.

storyteller pravi ...

Katja, ne vem, če je pomlad kriva :) A nekaj je definitivno v zraku. Razganja me od energije. Jap, najbrž bo res pomlad!

GF, Škufca ni moj tip moškega, čeprav ne bi rekla, da je osladen. Me pa definitivno fascinirajo moški, ki vedo kako se plesu streže. Hehe.

Bonny, ja, busi so svoja zgodba. I agree! :S

Anonimni pravi ...

Po dolgem času (24 ur!:)spet sedem za računalnik. In ravno, ko kliknem na zaznamek, ki me popelje na ta čudoviti blog, se na radiu zasliši "najin" T. :) sej veš, a ne? :) čist čustvena preberem ta prekrasen post in se začnem tudi sama spraševati, zakaj se včasih bojimo izraziti stvari, ki jih čutimo.. zakaj ne pihati milnih mehurčkov ali skakati po lužah na poti iz službe, če je pa tako fajn :) in "brati si misli".. joooj, sem še malo pod vplivom vtisov in čustev..o tem sem namreč razmišljala zadnjih 24 ur, ko nisem bila za računalnikom, ampak sem se "valjala" s svojim dragim v postelji- p.s. nič kaj vulgarnega, tako pač rečeva, če se celo večnost cartava in premetavava po postelji, si zreva v oči in se imava takoooo fajn :) sva pač "sveža" :D
no, pa sem zašla.. :) hotla sem samo napisat, da ni nič hudega, če te kdaj "odnese".. tako ali drugače..razganja, razžene :) sej veš, jst vedno pravim, da je treba sledit sebi. če je človek iskren, ga bližnji in tisti, ki ga imajo zares radi, vedno razumejo in sprejemajo.
*rada te imam*
m.y.m.y.

storyteller pravi ...

Draga M., sama sem istega mnenja, vendar te - žal - ljudje okoli tebe prevečkrat prizemljijo, postavijo na "realna" tla. I had my wings broken too many times. I <3 u, 2*