petek, 18. april 2008

Nekoč...

... je živelo dekle. Imelo lepo je ime. Penelope.

Pravljica postavljena v moderni čas me ni prepričala do samega konca. Standardni zaplet: gospodična (z družinskim prekletstvom na sredini obraza) v iskanju moškega "her own kind", ki jo bo resnično ljubil. Vendar zgodba vsaj za kratek čas ponudi nekaj novega. Nekaj drugačnega. Nekaj nevidenega. Nekaj neslišanega. A fairy tale like no other. Ljubezen do sebe. Če resnično ljubiš sebe, ne potrebuješ princa, da bi te rešil.

"I like myself the way I am!"


Mene je najbolj prevzela s kombinacijo rdeče, vijolične in zelene. Skupaj! (izposodila bi si kak kos iz njene garderobne omare) Naj tudi vas prevzame Penelope and the love she spreads!

2 komentarja:

Daira pravi ...

No, sej, jest bi z veseljem kej pametnega povedala...pa nimam pojma za kaj se pravzaprav gre pri tejle gospodični Penelope! :)

Na zalost...

storyteller pravi ...

Hehe. Pa saj ni treba vedet. Kar me je pri tem filmu ogovorilo sem itak podelila z vami na blogu:
RADE SE MORMO MET! :)