Ljubim...

… prijatelje. Prijateljstvo. Pravo. Pristno. Največja sreča v življenju je, da si ljubljen takšen kakršen si - ali bolje rečeno - da si ljubljen kljub temu. Srečna sem, da imam ob sebi ljudi, ki me sprejemajo takšno kakršna sem, z vsemi napakami in slabostmi. Še bolje. Velikokrat v meni vidijo skrite potenciale in priložnosti, katere sama ne prepoznam. Ali, ko si grem z dlanjo čez oči in se pretvarjam, da se me svet okoli mene ‘ne tiče’; takrat me ‘okarajo’, naj že dvignem glavo ven iz peska.
Prijatelji so kot zvezde na nebu. Včasih jih ne vidiš prav pogosto, a veš, da so nekje tam - za vedno. Nekateri ljudje pridejo v naša življenja in hitro odidejo. Drugi ostanejo nekaj časa in pustijo v naših srcih svoje sledi, da nikoli več nismo taki, kot smo bili. Ti, se imenujejo prijatelji.

My gilfriends. Pred tabo - iz oči v oči - stojim na kvadratnem metru in pol površine (kolikor je premore kabina) v samem spodnjem perilu. My girlfriends. S tabo grem na počitnice in čeprav sva skupaj 24h/dan, si dajeva svojo svobodo. Kar pomeni, da sva v več kot enem tednu, le enkrat skupaj 'odjadrale v deželo sanj'. In ja, počitnikovali sva na istem naslovu. My girlfriends. Ko sem s tabo ne nadzorujeva svojih čustev. Če to pomeni - da si sredi belega dne v nabito polni Zlati Ladjici - nudiva 'ramo za jokanje'; tudi prav. Zame sva bili le jaz in ti. Bogatejši za izkušnjo. My girlfriends. Pridem k tebi, v varno zavetje. Srebam čaj, ti zraven likaš. No offence! Veš, da želim le, da me poslušaš. Prideš k meni, v varno zavetje. Kozarec vode pred tabo, jaz pečem muffine. No offence! Veš, da ti želim le najboljše. Lahko ti povem le svoj pogled na situacijo. In upam na 'srečni konec'. Skupaj s tabo. My girlfriends.