IIIIiiiiIIiii & AaaaAAaa

IIIIiiiiIIiii:

moj novi pas, kupljen za 1€. Kdo pravi, da se za ta denar še kava ne dobi?!

&

AaaaAAaa:

moj blog je (končno) objavljen na Blogresu! NOT! Ime bloga je res Bedtime stories, vendar je URL http://bedtimestoriestime.blogspot.com. Hmmm... Ni nihče opazil, da ta blog ni aktiven že od leta 2002?!

Sem ZATO ženska?!

Tisti dnevi. Ne, nimam v mislih tistih dni v mesecu. Govorim o dnevih, ki se pojavijo nepovabljeni in nezaželjeni. Govorim o dnevih, ko se v meni naselijo precej neznani občutki. Govorim o dnevih, ki so kljub soncu temačni, sivi in megleni. Govorim o dnevih, ko mi ni nič prav. Govorim o dnevih, ko se v meni naseli tesnoba. Govorim o dnevih, ko se počutim čisto majhna in nebogljena. Govorim o dnevih, ko bi kričala na ves glas, razbijala kozarce in trgala liste iz knjig. Govorim o dnevih, ko se ne prepoznam... ko v ogledalu vidim meni neznani odsev.

Kdo je oseba, ki mi stoji nasproti?
Kdo je oseba, ki tako mrko gleda?
Kdo je oseba, ki prizadane meni ljube ljudi?

Najprej nenamerno, nato pa ji reakcija iz druge strani vzbudi krvoločni nagon in izreka besede, ki se zarivajo v meso, kot puščica. Vsaka naslednja ji krči obrazne mišice in megli pogled. Stekel pogled in okamenele mišice ji dajejo podobo pošasti iz grozljivke. Druga stran se zgrudi od bolečine, žalosti in razočaranja. Namesto, da bi jo prevzel zmagoslavni delirij, se ji pogled zbistri in mišice sprostijo. Zave se posledic svojega zamaknjenega stanja. Pred seboj zagleda ruševine, ki ga je za seboj pustil potresni sunek. Vihar, ki divja le kratek čas, za seboj pusti posledice, ki se jih odpravlja dolgo, dolgo. Grenak priokus lahko ostane za vedno.

Kaj dogaja? Dogaja!

• zadnje dni se sprašuje kam leti čas! Drastično mi ga namreč primanjkuje. Se mi zdi, da se 3x obrnem in je že čas za spanje. Naj omenim, da grem vsak večer kasneje v posteljo in vsako jutro (posledično) težje vstanem. O podočnjakih, ki krasijo moj obraz ne bom niti izgubljala besed.
• v prejšnjih treh postih sem že (deloma) dala vedeti, da ne gledam v luft.
• prva misel, ki me zadnje dni zaposljuje je adaptacija balkona. Ograja je vsa rjasta, tla so iz betona in videno prežene vsako misel o neuporabi čevljev stran! Rada hodim bosa, kar še posebej velja za preživljanje prostih trenutkov na balkonu. Balkon mi v toplih dneh/mesecih predstavlja pribežališče oziroma se moje gibanje/bivanje v stanovanju predvsem osredotoči nanj. Na balkonu se učim (to letos ne pride v poštev), jem, berem, opravljam določene lepotilne rituale, se igram (ja, prav ste prebrali), sušim perilo... Ne bom vsega naštevala, saj (skoraj) ni da ni. Na balkonu počnem (skoraj) vse! Tako greva še ta teden kupit ploščice, barvo za kovino in fasadno barvo. Vrtno pohištvo sva že kupila, manjkata nama še senčnik (v Ikei so imeli v željeni velikosti in ceni le senčnike v črni barvi) in luč(ke). Luč na balkonu mi namreč ni všeč. Oddaja preveč svetlobe. Tako si celi soseki na ogled, da o količini mrčesa, ki ga privabiš, niti ne govorim. Želim si "svetlobno grilando z lampiončki" (nimam pojma, kako se temu reče), ki oddaja pritajeno (romantično!) svetlobo, ravno pravšnjo, da ne sediš ravno v temi. Hkrati vsebuje tudi estetski/okrasni faktor. Luštne so! Upam, da si bova naslednji vikend že privoščila nedeljski zajtrk na balkonu!
• na splošno sem se zadnje dni vrgla v (do)urejanje stanovanja. Ko sva se lani vselila in je bilo stanovanje (v grobo) nared za življenje, sem se skupaj z letnim časom, ki je nastopil, polenila. Odspala sem zimsko spanje in sedaj me sonce vabi, da dokončam začeto. Torej, okna bodo dobila novo podobo z zavesami (in mrežo za zaščito pred mrčesom), stene se bodo oblekle v slike. Morda si bom omislila še kakšno (poletno) dekoracijo. Tudi moj nakit in balerinke (čevlji) bodo dobili svoj prostor pod soncem! Omislila sem si leseno držalo (pobarvano v zeleno (belo?)) za verižice in škatlo s predalčki za uhane, dekorativno drevo mi pa tudi že nekaj časa dobro služi. Za moje balerinke (čevlje) so iznašli najboljšo pogruntavščino, kako izkoristiti prostor ter pospraviti 16 parov na dno omare! Can't wait!
• zadnje čase me res razganja od pridnosti! Vsa najina garderoba je oprana in zlikana. Jesensko-zimska je pospravljena v zgornji del omare (moram kupit še sivko proti moljem, si že pišem v opomnik!), pomladno-poletna mi že buri domišljijo. Všeč mi je, ko zjutraj odprem vrata in izbiram med lahkotnimi krilci, svetlečimi topi, kričečimi barvami in vzorci. Zdi se mi, da omara diha, tako, kot diha sedaj moja koža, ko jo ne prekriva več volna, žamet in podobni materiali.
• sem v dilemi v zvezi z svojim novim blogom. Namreč ne morem se odločiti na kakšen način naj objavljam fotke. Moja prva misel je bila, da poslikam le obleke, vendar učinek ni isti, kot če so obleke oblečene. Tako izgleda mnogo bolje. In tukaj nastane problem. Na tem blogu se izogibam objavi osebnih fotk, posledično tako tudi svojih. Če se bom na novem blogu osebno izpostavila, bom izgubila 'zasebnost' tudi na tem blogu. Ne (samo) zato, ker sem sama objavila, da imam še en blog. Tisti najbolj radovedni bi tudi sami prišli do istega zaključka. Namreč, če klikneš na moj profil se izpišeta oba moja bloga. Nekje se zasledila fashion blog, kjer so objavljene slike brez glave, torej slikane od vratu navzdol. Ne vem zakaj, vendar mi niso všeč. Idealno bi bilo, če bi znala (samo) obraz zamegliti, tako kot to naredijo v časopisih, ko gre za kakšno pričo ali osumljenca. Druga možnost je, da blog zaklenem in ga namenim le povabljenim bralcem, vendar v tem primeru, ga ne bodo mogli (pre)brati niti tisti, zaradi katerih sem ta svoj blog sploh odprla! Razen, če ga odklenem le takrat, ko oddam kakšno svojo prošnjo. Vendar, če bo občasno odklenjen, je vseeno, tudi če je ves čas! Morda, v dobi interneta (ko ni bilo nikdar prej tako enostavno dobiti (osebne) podatke), pretiravam s skivanjem svoje identitete in osebnosti?! Slednjo tako ali tako že razkrivam, saj pišem o osebnih stvareh. Le skrivam se za virtualnim imenom in brez (svojih) slik!
• Meeya me je opomnila na Blogres. Rada bi se ga udeležila, res. Vendar se ne morem prijaviti, kot aktiven bloger z zastonj kotizacijo. Zakaj? Ker pod aktivno blogarstvo štejejo tudi vsaj 1/2 leta star blog. In moj bo, ravno v mesecu, ko se bo Blogres odvijal štel toliko. Zakaj je nekdo, ki je v 1/2 leta objavil manj kot 10 objav bolj aktiven, kot npr. N., ki jih mesečno objavi več kot 20? Hja, prijazen komentar poziva organizatorje, naj časovni okvir izpustijo. Jaz se mnenju pridružujem. Če to storijo, se vidimo na Blogresu! (PS: Prijavi se (tudi) ti!)

(budget) fashion

Moja kolekcija oblačil NE šteje zavidljivo število kosov. Tudi (garderobno) omaro imam le eno. Vendar tisti, ki me poznate veste, da imam - tako, kot (najbrž) vsaka ženska - rada obleke, čevlje in (ostale) modne dodatke. Rada nakupujem, a le, če sem v (nakupovalnem) filingu. Drugače mirno odkorakam mimo, pa čeprav bi se obleke delile zastonj. A to ne pomeni, da kupujem drage obleke. Še zdaleč ne! Pravzaprav najraje kupujem na razprodajah. Ni boljšega občutka, kot dober nakup. Dober v smislu kvalitete in všečnosti. Dober v smislu ekonomičnosti. Rada se pohvalim s kakim takim svojim ulovom, npr. usnjenimi škornji, katerih prvotna cena je bila čez 100, jaz pa sem si jih kupila (za 10 centov manj) pičlih 15! Zaradi tega moj novi blog nosi ime (budget) fashion.

Zakaj pravzaprav novi blog? V morda ne tako dalnji prihodnosti, bi rada konkurirala za novo delovno mesto ali morda na kak natečaj in ker nimam ustrezne formalne izobrazbe, mi samohvala v stilu "imam smisel za kombiniranje barv" ter "prijateljica me večkrat vzame s seboj v šoping, da ji svetujem glede nakupa oblačil" ne bo kaj prida v pomoč. Tako sem se odločila, da odprem blog, v katerem bom objavljala kaj (dnevno) nosim. In tu, na tem blogu http://myfashionstories.blogspot.com, bodo lahko moji potencialni (bodoči) delodajalci ocenili iz kakšnega testa sem!

Ikea, Ikeaaa report

Nekateri (tisti, ki ste spremljali komentarje 'v čast' prejšnji objavi) veste, da sem se danes podala v šoping v Ikeo. Ko sva opremljala stanovanje, sva večino stvari kupila tam. Kavč je sicer slovenske proizvodnje (TOM), bela tehnika je tudi kupljena pri nas, nekaj kosov pohištva sva zaupala v roke mizarju, nekaj sva jih prinesla vsak od doma, ostalo... ja, ostalo je iz Ikee. Ponujajo lično pohištvo po sprejemljivih cenah (ki se mu jaz ne morem upreti). Jeseni (ki se je prevešala v zimo) nama je zmanjkalo denarja (in časa) še za adapatcijo balkona, tako naju to čaka sedaj. Končno imamo več sonca, kot dežja in balkon kar vabi na zajtrk v dvoje, partijo taroka ali branje knjig. Res je, morava še položiti ploščice, prebarvati ograjo in tisti del fasade, ki 'pripada' najinemu balkonu. Vsaj delno, se bova obnove lotila že ta vikend. Vse ostalo ("vrtno pohištvo") je že pod streho.

S ponosom vam predstavljam včerajšnji nakup:

Seveda, ves ta kup ni najin! Sva imela nekaj manjših naročil.

Nedeljski izlet

Čas za odgovore

Potrpi z vsem, kar v tebi še ni rešeno...
Poskusi ljubiti vprašanja sama...
Ne išči zdaj odgovorov,
ki jih ni moč dati,
ker bi jih ne zmogel živeti.
In stvar je v tem:
živeti vse.
Živi vprašanja zdaj.
Morda boš potem,
zlagoma,
ne da bi opazil,
nekega dalnjega dne
zaživel odgovore.

(Rainer Maria Rilke)