Vikend, od katerega je ostal le še nedeljski večer, je bil rojstnodnevno obarvan. V petek je praznovala bivša sošolka, s katero sva skupaj gulili klopi na FGG, dokler nisem jaz nekega predprazničnega decemberskega dne ugotovila, da teh klopi ne mislim več guliti. V soboto je praznovala moja nova znanka, s katero sva se spoznali teden dni prej, preko skupne prijateljice. Pravzaprav je njena prijateljica moja znanka, moja prijateljica je njena znanka, najini prijateljici sta pa sodelavki. In onidve sta družno ugotovili, da bi midve znali biti - v prijateljskem smislu - 'za skupaj'. Če je kdo kdaj dvomil, da ne moreš iti na 'zmenek na slepo' tudi s potencialno bodočo prijateljico (oz. prijateljem, če gre za moškega), se je pošteno zmotil. Sicer pa verjamem, da je ta del lažje razumljiv ženski populaciji. Nekako dvomim, da bi se moški na tak način med seboj spoznavali. Obema slavljenkama sem naredila unikatna kompleta nakita. Prvi je sestavljen iz uhanov in zapestnice ter je v rdeče-belih odtenkih, drugi je sestavljen iz uhanov in verižice ter je v belo-roza-rjavih odtenkih. Fotodokumentirano ni nič, tako da teh daril made by me ne morem deliti z vami. Lahko pa - in tudi bom - z vami podelim darilo, ki je bilo namenjeno zadnjemu vikendaškemu slavljencu, ki praznuje danes: mojemu očetu. Višnjevo - marcipanova pogača.

p.s. Ne, moj blog ne postaja kuharski blog... tako naslednja objava vsekakor ne bo povezana s hrano!