- pred časom nisem (več) našla smisla v pisanju bloga. Ne, ni me zagrabila blogerska kriza, vsaj ne v pomenu besede, kot jo jaz razumem. Ni bil razlog v tem, da nisem vedela o čem pisati. Na mojem blogu tako ali tako ni moč najti "veleumja", pišem le o vsakdanjih stvareh. Pravzaprav sem imela v delovni tabli shranjenih kar nekaj osnutkov, ki so pred minuto romali v koš. Povozil jih je čas. Ne maram pisati o stvareh, ki niso več aktualne. Besede, ki sem jih prebirala pred minuto in pol, me ne nagovarjajo več. Puščajo me ravnodušno. Ne samo besede, tudi mene je zadnje dni povozil čas. Zadnje dni sem tolikokrat uporabila frazo "nimam časa", da se bojim, da mi je prišla v navado. To je prvi razlog. Prebiram svoje besede, zapisane črno na belo in zgroženo ugotavljam, da pljuvam v lastno skledo. V življenju sem velikokrat požrla svojo besedo. Velikokrat ni bilo (le) od mene odvisno. Vendar sem sita nenehnega iskanja izgovorov. Ko prebiram svoje t.i. obljube, ki se jih že n-tič ne držim, mi gre na bruhanje. Tudi to je razlog, zakaj sem si zaželela uporabiti tipko d-e-l-e-t-e. Da mi ne bi bil (lastni) blog in (lastni) zapisi v opomin. Bodejo v oči (in v srce)! To je drugi razlog. Tako, kot sem se počutila glede zapisov na blogu, sem se počutila (tudi) glede svojih dejanj in misli. Izgubljeno, nemočno... kot tujka v (lastnem) življenju. Lahko bi pisala o tem. Vendar, če čutiš potrebo, da zgodbo zaviješ v celofan, je vse skupaj brez pomena. Izbrala sem drug način očiščevanja lastnih misli. Pustila sem jim, da same zbledijo. Vendar, če jih ne porineš, traja malo dlje. To je tretji razlog. But now I'm back! Is anybody glad?
- moje "fashion stories" samevajo. Ne zato, ker ne bi imela motivacijo in voljo. Nanje gledam kot na projekt. Da projekt "zalaufa" je potreben največji vložek v obliki posvečenega časa. Ko "steče" je vse lažje. In tu, se pri meni, zalomi. Vse ostalo se vzpenja po lestvici prioritet proti vrhu, one pa ostajajo na dnu. Ravno danes sem zasledila oglas, ki bo (ostal) le eden izmed tistih, na katere se ne bom prijavila. Zjutraj ni časa za photoshoot-ing, zvečer - ko se stanje umiri - je čas za spanje in moj "fotograf" vidi le še posteljo. Tako se potrjuje dejstvo, da če hočeš, da se stvari naredijo, jih naredi sam. Morda si omislim stojalo za svojega Nikona. Ne glede na vsa našteta dejstva sem imela možnost sodelovati pri stilskem izzivu skupaj s S. Pomagala sem ji namreč pri "domači nalogi". Tako sva na glavo obrnili moje obleke, čevlje in modne dodatke in ustvarili 8 različnih style-ingov. No, poslikali sva jih več, toliko jih je na koncu izbrala S. Za vsak dan v tednu po enega, za soboto pa dva. Predvidevam, da dopoldanski (tržnica) in večerni (club). Komaj čakam, da mi prinese CD s fotografijami in s podobo končnega izdelka. I found out I could do this for a living!
- ene izmed obljub se (še) striktno držim! Eastern promises! I proudly represent you a gift for my M.
- Blogres me je pustil ravnodušno. Sicer je res, da sem se udeležila le predavanj, ki so potekala drugi dan - v soboto. Po pravici povedano, sem se udeležila predavanj po 13. uri. Določena predavanja so bila zanimiva, določena malo manj. Za določena ne vem, kaj je bil njihov namen oz. sporočilnost. Glede na blogrolo prijavljenih sem pričakovala številčnejšo udeležbo blogerjev. Sama bi si želela večjo interakcijo med samimi blogerji že v sklopu "uradnega dela", morda v obliki delavnic in/ali okrogle mize. Morda se je družabni vidik Blogresa razvil v "neuradnem delu" v Rugby bar-u (v petek) in v Čupiteriji (v soboto), kjer sama nisem pristavila svoj piskerček. Z Meeyo sva se v petek tja namenili v dobri veri, a sva končali na sladoledu ob Ljubljanici. Morda se naslednjo leto spet prijavim, da vsaj dobim majico v pravi velikosti (morda bi lahko ob prijavi označil željeno velikost?!) in izkaznico s pravilno napisano povezavo do svojega bloga.
- končno najdem tisto, kar iščem. Končno so stvari postavljene na svoje mesto. Finally!
- za mano so kratke (študijske) počitnice na slovenski obali. En dan sva skočila še do južnih sosedov. Na ogled lokalnega akvarija (z jadranskimi vrstami).
Our Planet
Pred 1 letom
Objave
11 komentarjev:
No, še vedno mi ni čisto jasno, zakaj nisi pisala, sem pa vesela, da si nazaj. ::))
Joj, kolk maš pospravljeno! Imam kar slabo vest, tako da grem zdej mal svoje stvari v red spravit. :)
P.s. Si moram modne dodatke in čeveljce še malce bolj podrobno ogledat. :)
Veliko govorila, pa malo povedala?! Sem že velikokrat (to) slišala zase :) Sama se tolažim, da je v meni nekaj filozofa in nekaj poeta, tako je tekst zavit v tančico skrivnosti. Hehe.
Aha, rada imam stvari pospravljene. To je moja šibka točka. Čeprav sem imela sedaj pol leta nakit v eni škatli od čevljev (veriže sem 2h spravljala vsaksebi :)), čevlje (ti niso zimski) sem pa imeli v eni "vreči za pospravljene igrače" v obliki žabe. Hehe. Ampak zdaj je vse na svojem mestu. Ugotavljam, da imam nakita občutno preveč! Tista porisana lesena škatla je polna uhanov. Jaojao! :D
Sam nakita imaš pa res fuuuuul :D No, pa čeveljcev tudi :P
Sploh ne morem vsega pokomentirat, ker je bistveno preveč ... v glavnem, ja, jz sm ful vesela, da si nazaj :D
Haha, ti si definitivno mahnjena na dodatke :P
Tisto leseno škatlo z rožicami si sama porisala? Jaz imam podobno (ikea), porisano še iz 4. razreda, vsaj predalček svoje barve - tvoja je izredno lepa :)
Ja, lušno, da spet pišeš. Občutki tujstva pa pridejo in grejo ... Camus - Tujec, super knjiga, verjetno si jo prebrala, naslov je že tako očiten, da ti da vedeti, da lahko pričakuješ nore opise tega blesavega občutja, da ne spadaš nikamor :) Zelo potolaži hehe.
Glista, hvala (za izkazano dobrodošlico nazaj) in 'ne govori' (glede nakita in čevljev, I know ;))
N., sem prebrala, ja. Že pred leti. Lahko bi ga še enkrat prebrala, samo do nadaljnega prebiram le literaturo za diplomo.
Moja škatla je iz Prometeja (njabrž 3x preplačana) in ja, sama sem jo pobarvala. Je pa iz Ikee tisto leseno držalo, kjer imam verižice obešene. Sem ga prebarvala v zeleno. Najprej v belo, sam je preveč rjava ven udarjala.
Še to, še to, zdaj sem se šele spomnila. Sm te vidla na blogcu od Meeye :D Sm bila precej šokirana, ker sem si te čist drugače predstavljala - s krajšimi lasmi, očali in ne tako suho :P A na tisti slikci tuki si tudi ti?
Jaooojao, ko sm se vidla pri Meeyi me je skoraj kap. Sej sm ji napisala v komentarju, da nisem pričakovala, da bo objavla fotko. Po pravici povedano, sem upala, da jo bo zbrisala, samo zdaj se potepa po Estoniji, tako da najbrž niti ne ve.
Lih prej sem se spomnila, da sem pozabila pofotkat "nakitplac" brez te fotke in, da se da to malo sličico povečat s klikom nanjo (drgač ne bi bila panika, ker se itak nič ne vidi). Ja, to sem tudi jst, samo je nekja let stara fotka.
Meni se zdi, da imam precej kratke lase (to še ni niti spodoben paž:)), očala imam tudi, samo jih redko nosim (ne uporabljam leč, samo dioptrija je tako majhna, da (skoraj) ni razlike), v zadnjem letu sem se pa tudi poredila :P
Zaljubljena v stojalo za čevlje:).
Zelo praktična zadeva, ja :)
Ti imaš pa prav svoje stojalo za čevlje. ;) Sm ti fouš, moram spet kej v šoping po čevlje, sam kaj so sem ves čas v teh naših "govcih", pa odločila sem se, da si poceni čevljev ne bom več kupovala ker mi smrdijo,... tako da.. jih bo manj. ;(
Hmmm... jaz veliko kupujem na razprodajah (oz. na koncu ali pa že kar po), tako dobim kvalitetne (usnjene) čevlje po zelo nizkih cenah. Včasih se pa ne znam upreti kakšni 'čip' baletkam za 10-15eur. Samo načeloma pazim, da čevljev iz umetnih materialov ne nosim na boso nogo. Ker ja, drgač ti noge ful smrdijo :/
Imam fetiš na čevlje, pa na modne dodatke (nakit), pa na... ;)
Objavite komentar